LJUBLJANA
Linhartova cesta 13, Ljubljana
Tel: 01 4344 822, 031 770 120,
051 332 776, 030 423 424
Fax: 059 09 57 66
e-mail: info@drustvo-dnk.si

ENOTA KOPER
Vojkovo nabrežje 10, Koper
Tel: 05 6393 170, 031 546 098
Fax: 05 6393 180
e-mail: dnk.koper@siol.net
Nasilje in izrazoslovje

Vir: Klavdija Aničić, Doroteja Lešnik Mugnaioni: Nasilje-nenasilje, Ljubljana 2002

Družinsko nasiljeGre za zavajajoč in neustrezen termin, ki vsiljuje domnevo, da gre za nasilje, katerega povzročitelji, povzročiteljice in žrtve so v enaki meri vsi družinski člani in članice, torej pripadniki obeh spolov, vseh starosti in generacij. Družinsko nasilje je kot termin morda ustrezen za t. i. "institucionalno" obliko nasilja, ki ga družina kot institucija (s svojimi pravili, strukturo moči, moralo...) izvaja nad svojimi člani in članicami. Lahko pa se ga razume tudi v kontekstu "meddružinskega" nasilja, to je nasilja med različnimi družinami oz. klani.

Nasilje v družiniTa termin opredeljuje nasilje zgolj glede na prostor njegovega dogajanja oz. na  tip odnosov (družinski odnosi). Zato vključuje vse oblike nasilja, ki se dogajajo v družini, ne glede na njihove povzročitelje, žrtve, odgovornost za nasilje in pogostost nasilja. Zaradi tega je potrebno posamezne tipe nasilja znotraj družine opredeliti in obravnavati posebej: nasilje nad ženskami, nasilje nad otroki, nasilje nad starejšimi, nasilje nad umsko, fizično ali kako drugače hendikepiranimi osebami, nasilje nad moškimi itd. Raziskave dokazujejo, da so med vsemi naštetimi oblikami nasilja v družini v več kot 90% žrtve ženske in otroci, kar zelo izostri dejansko problematiko nasilja v družini. Povzročitelji nasilja v družini so v veliki večini moški, žrtve pa v zelo visokem odstotku ženske in otroci.

Nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki v družiniKer izraza družinsko nasilje in nasilje v družini ne pojasnjujeta, kdo so povzročitelji in žrtve nasilja v družini in odgovornost za nasilje neustrezno porazdelita na vse družinske člane in članice, so nevladne organizacije in del strokovne javnosti že pred časom pričeli namesto omenjenih terminov uporabljati izraz nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki v družini.

Nasilnež/nasilnicaNasilnež, nasilnik, nasilnica ali nasilen človek so poimenovanja, ki kot sopomenke označujejo predvsem osebnost tistega, ki povzroča oz. izvaja nasilje. Pri tem vsi izrazi predpostavljajo, da je nasilje oz. nasilnost nekaj, kar je lastno, vrojeno takemu človeku, zato je tudi njihova odgovornost za storjena nasilna dejanja manjša. Hkrati se z etiketo osebnosti kot nasilne oz. nasilniške vnaprej jemlje taki osebi možnost, da spremeni svojo komunikacijo z okoljem in se nauči nenasilnega vedenja.

Storilec/storilkaStorilec oz. storilka je pravni termin, ki označuje osebo, ki je storila kaznivo dejanje. Ker je nasilje v drižini kaznivo dejanje, je to po našem mnenju primerno poimenovanje. Opisuje ravnanje, ki je prepovedano, ne opisuje pa človekove osebnosti.

Povzročitelj/povzročiteljicaPovzročitelj oz. povzročiteljica nasilja je izraz, katerega kritična ost je uperjena v nasilno vedenje tistega, ki nasilje izvaja. Termin je nevtralen do njegove osebnosti, zato dopušča možnost, da se povzročitelj/ica nasilja lahko odvadi nasilnega vedenja in nauči nenasilne komunikacije z okoljem.

ŽrtevNajširše in najpogosteje uporabljamo termin žrtev za označitev oseb, ki trpi, utrpi, preživi nasilje. Ugovor, ki je glede uporabe tega izraza v zadnjem času vse bolj prisoten, je v tem, da osebi, ki preživlja oz. je preživela nasilje, pripisuje popolnoma pasivno pozicijo in nemoč. Tako žrtvi jemlje moč, ki jo ima oz. jo je imela, da je sploh preživela nasilje, in moč, ki jo bo potrebovala za korake pri premagovanju posledic nasilja.

Preživeli/preživelaGre za termin, ki izžareva veliko energije, odločnosti in moči. Z njim se je hotelo dati žrtvi priznanje, da je uspela preživeti nasilje in jo opolnomočiti v njenem boju zoper nasilje in iskanju poti iz nasilja. Pri rabi termina pa včasih prihaja do nejasnosti in mešanja z drugimi oz. drugače preživelimi.

Oseba z izkušnjo nasiljaTo poimenovanje žrtev nasilja opredeljuje zelo nevtralno, poudarek pa je na njeni izkušnji nasilja. S tem se ost termina uperi zoper dejanje, dogodek, izkušnjo, vendar ne zoper osebo, ki je nasilje preživela. Ta izraz je ustrezen predvsem v kontekstu premagovanja posledic nasilja, ker odgovornost išče v dejanju samem oz. povzročitelju tega dejanja in ne v žrtvi nasilja.

Na naši spletni strani uporabljamo, glede na ustreznost vsebini ter večjo jasnost besedila, tako izraz žrtev kot izraz oseba z izkušnjo nasilja, pri tem pa termin žrtve ne uporabljamo kot poimenovanje za osebo, ki je v pasivni poziciji in nemočna, temveč zgolj kot poimenovanje za osebo, ki je utrpela, doživela ali doživlja nasilje.


 
nasiljejekrsenjeclovekovih pravic.jpg