LJUBLJANA
Linhartova cesta 13, Ljubljana
Tel: 01 4344 822, 031 770 120,
051 332 776, 030 423 424
Fax: 059 09 57 66
e-mail: info(at)drustvo-dnk.si

ENOTA KOPER
Vojkovo nabrežje 10, Koper
Tel: 05 6393 170, 031 546 098
Fax: 05 6393 180
e-mail: dnk.koper(at)siol.net
VARNOSTNI NAČRT ZA ŽENSKE, ŽRTVE NASILJA

KADAR ŽIVITE S PARTNERJEM, KI DO VAS POVZROČA NASILJE
  • Ob izbruhu nasilja se ne odmikajte v sobe, ki nimajo izhoda. Izogibajte se kuhinji (noži…), kopalnici in stopnicam.
  • Ne stecite v sobo, kjer so otroci, ker lahko partner poškoduje tudi njih. Naučite jih, naj se ob izbruhu nasilja odmaknejo in vam ne skušajo pomagati. Če so dovolj stari, jih morda lahko naučite poklicati policijo. Ko pokličejo 113, naj povedo priimek, ki je na vratih, naslov in kaj se dogaja.
  • Z otrokom se pogovorite, kako naj ravna ob izbruhu nasilja (naj gre do sosedov, pokliče policijo…).
  • Ko se fizičnemu nasilju ne morete izogniti, se postavite v položaj, ki vam bo povzročil najmanj poškodb (zvijte se v klobčič, glavo si zaščitite z rokami).
  • Izogibajte se nošenju rut, šalov ali dolgega nakita, s katerim vas lahko povzročitelj zadavi.
  • Vedno imejte pri sebi (ali na istem mestu, kjer jih boste lahko v naglici zagrabili) svoje osebne dokumente ter dokumente otrok (zdravstvena kartica, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje...).
  • Vedno imejte pri sebi napolnjen telefon. V spomin shranite pomembne številke za hitro klicanje. Klic policije ali reševalcev je brezplačen.
  • Če je možno, povejte vsaj eni sosedi/sosedu o nasilju in jo prosite, naj pokliče policijo, če bo slišala krike ali klice na pomoč.
  • Beležite vse dogodke nasilja, če se boste kdaj v prihodnosti odločili za prijavo. Zapise hranite nekje, kjer jih partner ne bo iskal oziroma našel, če je možno, izven doma.
  • Če ste poškodovani, pojdite k zdravnici/zdravniku. Na skrito mesto shranite dokumentacijo o poškodbah.
  • Poskusite ohraniti odnos vsaj z eno osebo, ki ji zaupate.
  • Poskusite ohraniti vsaj eno dejavnost izven doma (odhod v trgovino, sprehod s psom, odnašanje smeti…).
  • Če je možno, čim pogosteje zamenjajte gesla za dostop do elektronske pošte, družabnih omrežij (Facebook…) in spletnega bančništva, da omejite možnosti partnerjevega nadzora.

KO SE ODLOČITE ZA ODHOD OD PARTNERJA, KI DO VAS POVZROČA NASILJE
S seboj vzemite le najnujnejše zase in otroke. Ko boste na varnem, se lahko s spremstvom policije odpravite po ostale osebne stvari.
  • Vzemite:
    • pomembne dokumente (osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, vozniško dovoljenje, rojstni listi otrok, poročni list, najemna ali kupoprodajna pogodba… ),
    • ključe od stanovanja in ključe od avta,
    • zdravila za vas in otroke, ki jih morate redno jemati,
    • telefon in polnilec za telefon,
    • denarnico,
    • pomembne telefonske številke.
  • Poskrbite, da partner ne bo opazil, da se pripravljate na odhod. Če hodite v službo, se odpravite kot običajno, če peljete otroka v vrtec, to storite takrat. Če ste večino časa doma, odidite, ko partnerja ni doma.
  • Odmaknite se nekam, kjer vas partner ne bo iskal (v varno hišo, k prijateljici, ki je ne pozna…).
  • Če imate to možnost, shranite pri prijateljici ali sorodnikih potovalko z najnujnejšimi osebnimi stvarmi, kopijami pomembnih dokumentov, nujnimi zdravili ter rezervnimi ključi od avta in stanovanja.
  • Če imate možnost, se za pripravo varnostnega načrta ob odhodu povežite z nevladno organizacijo za pomoč žrtvam nasilja ali pristojnim centrom za socialno delo.

PO UMIKU
  • V domu namestite čim več varnostnih mehanizmov (dodatne ključavnice, varnostna vrata, alarm, zunanje luči na senzor…).
  • Vedno imejte pri sebi napolnjen telefon s hitrimi povezavami.
  • Pokličite policijo, če se vaš bivši partner ponovno vede nasilno (želi vlomiti v vaše stanovanje, vam grozi…).
  • Otroke naučite svojo telefonsko številko in številko policije, če jih bivši partner ugrabi.
  • Razmislite o zamenjavi telefonske številke.
  • Razmislite, komu lahko poveste svoj novi naslov, da ga ne bo izvedel bivši partner.
  • Bodite pozorni, kakšne informacije o sebi posredujete na spletnih omrežjih.
  • Izključite GPS na telefonu ali v avtu, če obstaja možnost, da vas partner preko naprave izsledi.
  • Na pošti uredite preusmeritev pošiljk.
  • Razmislite o prijavi nasilja, saj vam pomaga zagotavljati dolgoročno varnost.
  • Razmislite o postopkih za zaščito po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (prepoved približevanja, izselitev povzročitelja iz skupnega stanovanja…).
  • Če ima bivši partner do vas prepoved približevanja,  prosite sosede, če je to mogoče, naj pokličejo policijo, ko ga vidijo v bližini.
  • V šoli ali vrtcu povejte, kdo lahko pride po otroke in jih opozorite, če ima oče prepoved približevanja ali stikov. Izročite jim kopijo sodne odločbe ali odredbe.
  • Izogibajte se samotnim ulicam in parkiriščem.
  • Zamenjajte gesla za dostop do elektronske pošte, družabnih omrežij (Facebook…) in spletnega bančništva.

Našteti  samozaščitni ukrepi vam sicer lahko pomagajo, a vsem ukrepom navkljub se še vedno lahko zgodi, da vas bo partner ponovno napadel. Za nasilje, ki ga nad vami povzroča partner, niste nikoli krivi sami! Spregovorite o nasilju, iščite pomoč. Pravico imate živeti varno.

 
nasiljejekrsenjeclovekovih pravic.jpg