LJUBLJANA
Linhartova cesta 13, Ljubljana
Tel: 01 4344 822, 031 770 120,
051 332 776, 030 423 424
Fax: 059 09 57 66
e-mail: info(at)drustvo-dnk.si

ENOTA KOPER
Vojkovo nabrežje 10, Koper
Tel: 05 6393 170, 031 546 098
Fax: 05 6393 180
e-mail: dnk.koper(at)siol.net
NENASILNA KOMUNIKACIJA
Nenasilna komunikacija vzpostavlja in ohranja sorazmerje moči.

Kaj je nenasilna komunikacija?Nenasilno komuniciranje oz. sporazumevanje je način komunikacije, pri kateri človek izraža svoje želje, čustva, potrebe, mnenja ter kritike na način, s katerim poskrbi, da se sam v celoti izrazi in da se obenem sogovornik čuti sprejetega, slišanega, predvsem pa varnega. Bistvo je komunikacija, ki za nikogar ni ogrožajoča. Gre za postavljanje osebnih mej posameznika, z zavedanjem, da imajo tudi drugi ljudje osebne meje, ki jih moramo upoštevati. Ker so te meje pri ljudeh postavljene različno, moramo tiste, s katerimi stopamo v stik, na njih opozoriti, ko ali preden jih prestopijo. Nenasilna komunikacija ima velik pomen pri reševanju konfliktov. Ko trčijo nasprotni interesi, želje, potrebe in meje dveh ali več posameznikov, govorimo o konfliktu. Mnogi konflikt napačno enačijo ali ga direktno povezujejo z nasiljem. Nobenega razloga ni, da bi konflikte, ki jih imamo znotraj sebe ali do katerih pride med ljudmi, reševali z nasiljem.

Nenasilno reševanje konfliktov odnosom koristiReševanja konfliktov na nenasilen način se da naučiti. Konfliktom se v medčloveških odnosih ne moremo izogniti. Zmotno je prepričanje, da konflikti oslabijo ali poškodujejo medčloveške odnose. Dobro rešeni konflikti, pri katerih sta obe strani zadovoljni, tako s potekom reševanja konflikta kot z rešitvijo samo, osvežijo in poglobijo odnose. Ker z reševanjem konfliktov prilagajamo odnose spremembam, so ti še bolj trdni.

Princip sodelovanja obeh strani je ključen pri uspešnem reševanju konfliktovV družbi prevladuje mnenje, da se je konfliktov potrebno lotevati po principu zmagati ali izgubiti. Če uporabimo nasilje, konflikt hitreje zaključimo na način, ki ga sami želimo. Vendar z nasiljem vedno prizadenemo sočloveka. Pri njem povzročimo strah, žalost in jezo, kar nedvomno slabo vpliva na odnos.

Nenasilne komunikacije se učimoNaštejmo nekaj pravil nenasilne komunikacije, ki se jih lahko vsak izmed nas nauči uporabljati:
  • Kritika naj bo samo dobronamerna, namenjena temu, da bi človek spremenil svoje vedenje do nas ali drugih. Kritika, s katero človeka prizadenemo in negativno vplivamo na njegovo samozavest, slabo vpliva na človekovo motivacijo za spremembo.
  • Kritiziramo človekovo vedenje in ne osebnosti. Ko kritiziramo, kritiziramo točno določeno vedenje in ne posplošujemo. Povemo tudi, kakšno spremembo vedenja želimo. Rečemo na primer: "Prosim, da pospraviš za sabo," in ne "Zakaj si tako nemarna?". Rečemo: "Ni mi všeč, da si zamudil." Ne rečemo: "Popolnoma nezanesljiv si!"
  • Pogovor usmerjamo na to, kaj želimo in pričakujemo in ne na to, česa ne želimo in ne pričakujemo. Namesto, da rečemo "O tem zdaj ne bova govorila," recimo raje: "Predlagam, da o tem govoriva, ko končam z delom." Človeku tako jasno povemo, kakšno alternativo imamo v mislih.
  • Izražamo svoje občutke, čustva. Teh nihče ne more zanikati in tudi sami moramo dosledno sprejemati čustva drugih. Čustva enostavno so, ne moremo jih uničiti. Vsa so koristna, ker nam govorijo o tem, kako na nas vplivajo nekateri dejavniki.
  • Cilj reševanja konflikta ne sme biti, da bi človeka premagali. Smisel reševanja konflikta je doseči dogovor, da se bosta oba v odnosu počutila bolje.
  • Pomembno je, da se do človeka vedemo spoštljivo, tudi kadar se z njim ne strinjamo. Ljudje smo različni, nobenega smisla nima ugotavljati, kdo ima bolj prav o zadevah, ki so povezane z medčloveškimi odnosi.
  • Držimo se pogovora o težavi, zaradi katere smo pogovor načeli in ne vpletamo drugih težav, ki pozornost preusmerijo drugam. Ne očitamo stvari za nazaj.
  • Spoštujemo osebne meje drugega. Ko nam nekdo postavi mejo ali kritizira naše vedenje, to počne iz svojih potreb in ne ker misli, da smo slabi ali da nas ne mara. Zavedamo se, da kritika vedenja ni zavrnitev nas samih.
  • Raziskujmo sami sebe, kako se počutimo in kaj želimo. Drugim povejmo, kaj smo odkrili pri sebi.
  • Ljudem dajmo občutek, da nam je njihovo počutje pomembno. Aktivno poslušamo sogovornika, kar pomeni, da sledimo temu, kar govori. Včasih pomaga, da povzemamo sogovornikove besede in na ta način preverjamo, če smo prav razumeli, kar je povedal. Tako lahko preprečimo veliko nesporazumov. Sogovornik ima možnost slišati, kako smo dojeli to, kar je povedal.
  • Sprejmimo odgovornost za svoje vedenje.
  • Izogibamo se svojim avtomatičnim odzivom na vedenje ali besede sogovornika. Kadar se ponavljajo konflikti na isto temo, skušajmo spremeniti svoj način komunikacije tako, da se bo sogovornik počutil bolj sprejet, kar bo prispevalo h kreativnemu iskanju rešitev.
  • Upoštevamo formulo nenasilne komunikacije:
    • povemo, kaj smo opazili,
    • povemo, kaj ob opaženem čutimo,
    • povemo, katere naše potrebe so povezane s tem, kar smo občutili,
    • povemo predlog, prošnjo, pričakovanje.



 
nasiljejekrsenjeclovekovih pravic.jpg