V Društvu za nenasilno komunikacijo smo si ob ustanovitvi zadali tri osnovna načela, v okviru katerih organiziramo vse naše dejavnosti:

1. načelo: Dolžnost vseh je preprečevati nasilje in delovati v smeri povečevanja varnosti žrtev.
2. načelo: Za nasilje je odgovorna izključno oseba, ki nasilje povzroča.
3. načelo: Nasilje je naučeno vedenje. Vsak se lahko nauči nenasilne komunikacije.

Dolžnost vseh je preprečevati nasilje in delovati v smeri povečevanja varnosti žrtev

Ljudje smo dolžni opozarjati na nasilje, ki ga opazimo, in v skladu s svojimi zmožnostmi žrtvi nuditi pomoč. Prav tako je pomembno opozarjati na delovanje nekaterih strokovnih služb, ki nasilja pogosto ne vidijo kot resen problem ali ga vidijo kot del drugega problema, na primer alkoholizma ali revščine. Ukrepi strokovnih služb, ki nasilja ne obravnavajo kot problem, ki zahteva posebno pozornost, žrtev nasilja še bolj ogrozijo in ji povzročajo občutke krivde. S tem zmanjšajo možnosti, da bi se nasilje prenehalo. 
Na Društvu za nenasilno komunikacijo nasilje razumemo kot problem, ki ga je potrebno ustaviti s posebnimi ukrepi strokovnih služb in poskrbeti za zaščito tistih, ki so zaradi nasilja prizadeti. Mnogi primeri, s katerimi smo se srečali, kažejo na zgrešene stereotipne predstave o povzročiteljih nasilja, saj se nasilje pojavlja prav v vseh družbenih slojih, pri vseh narodnostih in ne glede na osebnostne lastnosti in življenjska stanja. Prav tako ugotavljamo, da povzročitelj nikoli ne preneha z nasiljem, dokler ne spremeni svojih prepričanj, na podlagi katerih si dovoljuje in opravičuje uporabo nasilja. Na to želimo opozoriti tudi z drugim načelom. 

Za nasilje je odgovorna izključno oseba, ki nasilje povzroča

Ljudje, ki nasilje opazujejo, ter strokovnjakinje in strokovnjaki, ki stopajo v stik z žrtvami in povzročitelji nasilja, pa tudi povzročitelji in žrtve same, nasilje pogosto minimalizirajo ("Tako hudo pa spet ni!"), ga opravičujejo ("Oba sta kriva, zakaj pa ni bila raje tiho.") ali zanikajo, da se je nasilje sploh zgodilo. Na Društvu za nenasilno komunikacijo pri izvajanju projektov vedno izhajamo iz prepričanja, da prav nihče nima pravice uporabiti nikakršnega nasilja proti drugi osebi ter da smo ljudje sami odgovorni za svoje vedenje. 

Nasilje je naučeno vedenje

Nasilno vedenje je osebna odločitev posameznika. Vsak se lahko odloči, da bo drugače izrazil svoja čustva. Kot pravi tretje načelo, se ljudje nasilja naučimo. Najlaže se ga naučimo v družbi, ki je do nasilja tolerantna. Pomembno je, da skupaj ustvarjamo okolje, ki bo nasilje obsojalo in spodbujalo nenasilne načine reševanja konfliktov. Prav tako pomembno je zavedanje, da se lahko, tako kot smo se naučili nasilnega vedenja, naučimo tudi nenasilnega.