Orodje za dostopnost


Nasilje se s prekinitvijo odnosa pogosto ne konča. Povzročitelji ga neredko celo stopnjujejo, da bi ohranili nadzor in premoč nad žrtvijo. Številni v ta namen zlorabljajo otroke. Ženske, s katerimi delamo, govorijo o tem, da oče otroka na stiku zaslišuje, s kom se mama druži in kaj počne; zahteva, da je otrok ves čas dosegljiv na telefonu ali pa ga neprestano kliče in preverja, kje sta z mamo; govorijo o zavlačevanju sodnih postopkov z nenehnimi pritožbami; o zahtevah za skupno skrbništvo, tudi če pred tem za otroka ni skrbel ali zanj kazal zanimanja. Nekateri ne plačujejo preživnine, otroku govorijo grdo o njegovi mami ali so tudi pred otrokom do nje nasilni. Odgovornost za slab odnos z otrokom ali otrokovo zavračanje stikov z njimi želijo pripisati žrtvam. Spet drugi se obračajo na različne organizacije ali medije, da bi se prikazali kot žrtve inštitucij ali bivše partnerke. »Izpovedi« teh očetov, povzročiteljev nasilja, se že na prvi pogled bistveno razlikujejo od izpovedi resničnih žrtev, saj se ne izpovedujejo o doživetem nasilju ali o sebi, temveč predvsem žalijo in ponižujejo (bivše) partnerke ter zaposlene na institucijah ali organizacijah.

 

Tovrstne manipulacije je potrebno prepoznati in ustaviti. Institucije, organizacije in celotna družba moramo narediti vse, kar je v naših močeh, da:

  • pravice otroka do varnosti in zaščite postavimo pred pravico starša do stika;
  • prenehamo poskuse žensk, da zaščitijo otroke pred nadaljnim nasiljem, imenovati odtujevanje otroka;
  • prenehamo stisko otroka zaradi preteklih izkušenj z očetom interpretirati kot »sindrom odtujevanja«;
  • starša ne ocenimo kot nenasilnega zgolj zato, ker na dvournem stiku pod nadzorom ne povzroča nasilja;
  • prenehamo uporabljati dvojna merila, kaj pomeni biti dobra mama, kaj pa dober oče;
  • ne spodbujamo skupnega starševstva, kadar je bilo v odnosu prisotno nasilje;
  • ne zahtevamo od žrtev, naj vozijo otroka na stike pod nadzorom, tudi kadar povzročitelj na stike ne prihaja;
  • otrokom zagotovimo dostojno preživnino in preprečimo namerno zavajanje z višino dohodkov.

 

In nenazadnje, da prenehamo omogočati javno omalovaževanje in žaljenje žensk, ki delajo na centrih za socialno delo in drugih, zaradi slabega plačila feminiziranih poklicih, samo zato, ker so ženske!

 


Vsak razhod je težak. Kadar je bilo v odnosu prisotno nasilje, pa je tudi nevaren. Narediti moramo vse, da v središče našega delovanja in ukrepanja postavimo zaščito žrtev nasilja in največjo korist otrok.  

Vabimo vas, da nas tudi v teh dneh spremljate na Facebooku in Instagramu ter pobrskate po naši spletni strani, kjer smo zbrali številne informacije, ki vas bodo morda zanimale,  na primer o statistiki o nasilju (https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/statistika-o-nasilju.html), nasilju nad otroki (https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/nasilje-nad-otroki.html), možnih oblikah pomoči za žrtve nasilja (https://www.drustvo-dnk.si/dozivljate-nasilje/individualna-svetovalna-pomoc.html) in drugih temah.

LJUBLJANA

 Vojkova cesta 1, Ljubljana

 01 4344 822

 031 770 120

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

TRR ZA DONACIJE:

SI56 0204 4001 3446 380

Matična št: 1160656

Davčna št: 91885566

STATUS HUMANITARNE ORGANIZACIJE

ENOTA KOPER

 Vojkovo nabrežje 10, Koper

 05 6393 170

 031 546 098

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

© 2024 Društvo za nenasilno komunikacijo. Vse pravice pridržane.