VSAKO JUTRO NATANKO OB POL OSMIH SE KAJA IN MATEJ Z ROKO V ROKI NAPOTITA MED DREVESI PO ULICI VELIKIH MACESNOV V ŠOLO, KJER OBISKUJETA PRVI RAZRED. PO POTI POZDRAVITA POTEPUŠKEGA PSA, KI NI IMEL IMENA, DOKLER MU GA NISTA SAMA IZBRALA. KLIČETA GA VOHKO, KER VEDNO VOHLJA PO GRMOVJU IN IŠČE STARE SENDVIČE. TJA JIH MEČE SOŠOLEC LUKA, KER NE MARA SIRA, KI MU GA OČKA VSAKO JUTRO SKRBNO PRIPRAVI V ŽEMLJICO. VOHKO PA IMA SIR ZELO RAD.

DANES PA KAJA NI PRIŠLA POD RAZBITO SVETILKO, KJER SE Z MATEJEM VSAKO JUTRO SREČATA. MATEJ JO ČAKA IN BRCA VELIK ORANŽEN KOS OPEKE, KI GA JE OD NEKOD PRIVLEKEL VOHKO.

LUKA JE RAVNOKAR ODKORAKAL MIMO IN MU POKAZAL URO, KI KAŽE ŽE SKORAJ OSEM. LUKA SAM ŠE NE VE, KOLIKO JE URA, ČEPRAV JO S PONOSOM NOSI, KER JE DARILO SESTRE.

"LE KJE BI LAHKO BILA KAJA?", SE SPRAŠUJE MATEJ.

MATEJ UGRIZNE JABOLKO, VESEL, DA NE BO ZAMUDIL POUKA: "TUDI MENE JE BOLEL TREBUH, KO SEM JEDEL POKVARJENO PAŠTETO. PA JE HITRO NEHAL. A KAJO ZELO BOLI?"

"JA," PRAVI GOSPA BOR, KAJINA MAMA. "TUDI JUTRI BO MORDA OSTALA DOMA."

MATEJ RAZŠIRI OČI: "JO BOSTE MORALI PELJATI K ZDRAVNIKU V ZDRAVSTVENI DOM?"

Nazaj

Začetna stran

Naprej