|
|
|
|
|
AVTOMOBILI SO VOZILI MIMO NJIJU PO ULICI VELIKIH MACESNOV, PA JIH ŠE OPAZILA NISTA. VOHKOVA KOST JE VARNO POČIVALA MED NJEGOVIMI TAČKAMI, MEDTEM KO JE MATEJ GOVORIL IN METAL KAMENČKE V LUŽO, DOKLER GA NI ZAČELO ZEBSTI. "HVALA, VOHKO! ZDAJ MI JE ŽE BOLJE. RES ZNAŠ DOBRO POSLUŠATI!" POBOŽAL GA JE IN ODHITEL PROTI DOMU, VOHKO PA MU SLEDIL TRDNO ZA PETAMI Z NAPOL OBGRIZENO KOSTJO V GOBCU. OKROG SEDMIH ZVEČER, KO SE JE MRAK ŽE SPUSTIL, JE PRI DRUŽINI BOR ZAZVONIL ZVONEC. GOSPOD BOR JE ODPRL IN SE OD VESELJA NASMEHNIL. PRED NJIM JE STAL MATEJ. "DOBER VEČER. A JE KAJA ŠE BUDNA?" "SEVEDA, KAR NAPREJ. KO JI JE HUDO, SE VEDNO RAZVESELI OBISKOV DOBRIH PRIJATELJEV," JE ODGOVORIL GOSPOD BOR. VSTOPIL JE V SOBO, POZDRAVIL KAJO IN JI REKEL: "PRINESEL SEM TI ZVEZKE, DA BOŠ VIDELA, KAJ SMO DANES DELALI V ŠOLI. VSI TE LEPO POZDRAVLJAJO IN VEDI, DA TE IMAMO ZELO RADI." "TENKS", JE REKLA KAJA, KAJTI HODILA JE NA TEČAJ ANGLEŠČINE IN JE RADA JE UPORABLJALA ANGLEŠKE BESEDE. OSTAL JE PRI NJEJ ŠE DOLGO POTEM, KO JE POGLEDALA ZVEZKE, SAJ V RESNICI NI PRIŠEL ZARADI ŠOLE, AMPAK JE HOTEL PRIJATELJICO SPRAVITI V DOBRO VOLJO. NA TELEVIZIJI STA GLEDALA RISANKO. O STRICU MILANU JE NI ZAČEL SPRAŠEVATI, KER JE IMEL OBČUTEK, DA KAJI TO NE PAŠE. VPRAŠAL JO JE, ČE JO NAUČI PESMICO, KI JO NJEMU OČE ZAPOJE VSAKIČ, KO GA JE STRAH. KAJA JE REKLA, DA ŠKODITI SICER NE MORE, DA PA ONA, KO JO JE STRAH, RAJE POKLIČE ODRASLE LJUDI NA POMOČ, KER IMAJO VEČ IZKUŠENJ. TO SE JE MATEJU ZDELO PAMETNO. REKEL JE: "OD DANES NAPREJ BOM TUDI SAM NAREDIL TAKO, KADAR ME BO STRAH." |
|
|
|
|
|
Nazaj |
Začetna stran |
Naprej |
