Vir: Klavdija Aničić, Doroteja Lešnik Mugnaioni: Nasilje-nenasilje, Ljubljana 2002

Družinsko nasilje

Gre za zavajajoč in neustrezen termin, ki vsiljuje domnevo, da gre za nasilje, katerega povzročitelji, povzročiteljice in žrtve so v enaki meri vsi družinski člani in članice, torej pripadniki obeh spolov, vseh starosti in generacij. Družinsko nasilje je kot termin morda ustrezen za t. i. "institucionalno" obliko nasilja, ki ga družina kot institucija (s svojimi pravili, strukturo moči, moralo ...) izvaja nad svojimi člani in članicami. Lahko pa se ga razume tudi v kontekstu "meddružinskega" nasilja, to je nasilja med različnimi družinami oz. klani.

Nasilje v družini

Ta termin opredeljuje nasilje zgolj glede na prostor njegovega dogajanja oz. na tip odnosov (družinski odnosi). Zato vključuje vse oblike nasilja, ki se dogajajo v družini, ne glede na njihove povzročitelje, žrtve, odgovornost za nasilje in pogostost nasilja. Zaradi tega je potrebno posamezne tipe nasilja znotraj družine opredeliti in obravnavati posebej: nasilje nad ženskami, nasilje nad otroki, nasilje nad starejšimi, nasilje nad umsko, fizično ali kako drugače hendikepiranimi osebami, nasilje nad moškimi itd. Raziskave dokazujejo, da so med vsemi naštetimi oblikami nasilja v družini v več kot 90% žrtve ženske in otroci, kar zelo izostri dejansko problematiko nasilja v družini. Povzročitelji nasilja v družini so v veliki večini moški, žrtve pa v zelo visokem odstotku ženske in otroci.

Nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki v družini

Ker izraza družinsko nasilje in nasilje v družini ne pojasnjujeta, kdo so povzročitelji in žrtve nasilja v družini in odgovornost za nasilje neustrezno porazdelita na vse družinske člane in članice, so nevladne organizacije in del strokovne javnosti že pred časom pričeli namesto omenjenih terminov uporabljati izraz nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki v družini.

Nasilnež_nasilnica

Nasilnež, nasilnik, nasilnica ali nasilen človek so poimenovanja, ki kot sopomenke označujejo predvsem osebnost tistega, ki povzroča oz. izvaja nasilje. Pri tem vsi izrazi predpostavljajo, da je nasilje oz. nasilnost nekaj, kar je lastno, vrojeno takemu človeku, zato je tudi njihova odgovornost za storjena nasilna dejanja manjša. Hkrati se z etiketo osebnosti kot nasilne oz. nasilniške vnaprej jemlje taki osebi možnost, da spremeni svojo komunikacijo z okoljem in se nauči nenasilnega vedenja.

Storilec_storilka

Storilec oz. storilka je pravni termin, ki označuje osebo, ki je storila kaznivo dejanje. Ker je nasilje v drižini kaznivo dejanje, je to po našem mnenju primerno poimenovanje. Opisuje ravnanje, ki je prepovedano, ne opisuje pa človekove osebnosti.

Povzročitelj_povzročiteljica

Povzročitelj oz. povzročiteljica nasilja je izraz, katerega kritična ost je uperjena v nasilno vedenje tistega, ki nasilje izvaja. Termin je nevtralen do njegove osebnosti, zato dopušča možnost, da se povzročitelj_ica nasilja lahko odvadi nasilnega vedenja in nauči nenasilne komunikacije z okoljem.

Žrtev

Najširše in najpogosteje uporabljamo termin žrtev za označitev oseb, ki trpi, utrpi, preživi nasilje. Ugovor, ki je glede uporabe tega izraza v zadnjem času vse bolj prisoten, je v tem, da osebi, ki preživlja oz. je preživela nasilje, pripisuje popolnoma pasivno pozicijo in nemoč. Tako žrtvi jemlje moč, ki jo ima oz. jo je imela, da je sploh preživela nasilje, in moč, ki jo bo potrebovala za korake pri premagovanju posledic nasilja.

Preživeli_preživela

Gre za termin, ki izžareva veliko energije, odločnosti in moči. Z njim se je hotelo dati žrtvi priznanje, da je uspela preživeti nasilje in jo opolnomočiti v njenem boju zoper nasilje in iskanju poti iz nasilja. Pri rabi termina pa včasih prihaja do nejasnosti in mešanja z drugimi oz. drugače preživelimi.

Oseba z izkušnjo nasilja

To poimenovanje žrtev nasilja opredeljuje zelo nevtralno, poudarek pa je na njeni izkušnji nasilja. S tem se ost termina uperi zoper dejanje, dogodek, izkušnjo, vendar ne zoper osebo, ki je nasilje preživela. Ta izraz je ustrezen predvsem v kontekstu premagovanja posledic nasilja, ker odgovornost išče v dejanju samem oz. povzročitelju tega dejanja in ne v žrtvi nasilja.

Na naši spletni strani uporabljamo, glede na ustreznost vsebini ter večjo jasnost besedila, tako izraz žrtev kot izraz oseba z izkušnjo nasilja, pri tem pa termin žrtve ne uporabljamo kot poimenovanje za osebo, ki je v pasivni poziciji in nemočna, temveč zgolj kot poimenovanje za osebo, ki je utrpela, doživela ali doživlja nasilje.

LJUBLJANA

 Linhartova cesta 13, Ljubljana

 01 4344 822

 031 770 120

 051 332 776

 030 423 424

 059 09 57 66

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

TRR ZA DONACIJE:

SI56 0204 4001 3446 380

Matična št: 1160656

Davčna št: 91885566

STATUS HUMANITARNE ORGANIZACIJE

ENOTA KOPER

 Vojkovo nabrežje 10, Koper

 05 6393 170

 031 546 098

 05 6393 180

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

© 2018 Društvo za nenasilno komunikacijo. Vse pravice pridržane.