Izrazoslovje

Menimo, da poimenovanje določenega pojava lahko vpliva na naš pogled in prepričanje v zvezi z njim, zato se nam zdi pomembno, da nasilje in z njim povezane pojave poimenujemo na pravi način.

Neustrezni izrazi se nam zdijo:

Družinsko nasilje, saj vsiljuje domnevo, da gre za nasilje, katerega povzročitelji, povzročiteljice in žrtve so v enaki meri vsi družinski člani in članice, torej pripadniki obeh spolov, vseh starosti in generacij, kar pa ne drži. Prav tako ne gre za nasilje družine, temveč za nasilje, ki ga v družini povzroča posamezni družinski član oz. članica.

Nasilnež_nasilnica ali nasilen človek, ker označujejo osebnost tistega, ki povzroča nasilje. Nasilje ni prirojena osebnostna lastnost, temveč je vedenje. Osebnosti ne moremo izbirati, naše vedenje lahko. Oseba, ki povzroča nasilje, ima lahko številne pozitivne lastnosti, zato je neustrezno, da se jo identificira kot nasilno v celoti. S takim poimenovanjem bi jo tudi razbremenili odgovornosti za povzročanje nasilja, saj je osebnost težje spremeniti kot vedenje.

Izrazi, ki jih uporabljamo in se nam zdijo ustrezni, so:

Nasilje nad ženskami in nasilje zaradi spola - s tema dvema izrazoma je poudarjeno dejstvo, da gre za nasilje, ki ga doživlja ženska oziroma je usmerjeno proti drugi osebi zaradi njenega spola (ali spolne identitete in spolnega izraza). Označuje torej nasilje, ki ga ženske doživljajo nesorazmerno pogosteje kot drugi, ali pa ga doživljajo prav zato, ker so ženske.

Izraz nasilje v družini opredeljuje nasilje glede na prostor dogajanja oziroma glede na vrsto odnosov med povzročitelji_cami in žrtvami. Dobro je, da hkrati opredelimo, za katero vrsto nasilja v družini gre; da torej hkrati govorimo o nasilju nad ženskami, nasilju nad otroki, nasilju nad starejšimi in tako dalje. Tako pojasnimo, kdo so povzročitelji in kdo žrtve nasilja v družini ter s tem tudi, kdo je za nasilje odgovoren.

Intimnopartnersko nasilje je izraz, ki je v zadnjih letih vedno pogosteje v uporabi, saj označuje nasilje, ki se dogaja v intimnopartnerskem odnosu. Gre za nasilje, ki ga najpogosteje povzroča moški nad žensko, pri tem pa ni nujno, da osebi živita skupaj ali da imata otroke. Lahko gre tudi za nasilje s strani bivših partnerjev ali partnerk.

Storilec in storilka ter povzročitelj in povzročiteljica - storilec oz. storilka je pravni termin, ki označuje osebo, ki je storila kaznivo dejanje. Nasilje v družini je kaznivo dejanje, zato menimo, da gre za ustrezen izraz. Povzročitelj oz. povzročiteljica nasilja je nevtralen izraz, ki opisuje vedenje osebe, ki nasilje izvaja.

Nekatere feministične avtorice uporabljalo izključno izraz storilec ali storilka nasilja, ker naj bi bolj poudarjal aktivno vlogo osebe pri storjenem dejanju. Pomembno je, da oba izraza, tako povzročitelj_ica kot storilec_ka, opisujeta vedenje in ne človekove osebnosti. Tako izražata možnost, da oseba lahko preneha z nasilnim vedenjem in se nauči nenasilne komunikacije.

Žrtev/preživeli_preživela/oseba z izkušnjo nasilja/oseba, ki doživlja nasilje
Vsi ti izrazi se nam zdijo ustrezni, čeprav so med njimi nekatere razlike. Pojem žrtev označuje tistega ali tisto »kdor je poškodovan, umre« ali osebo »na katero je usmerjeno kako negativno dejanje« (vir). Nekateri nasprotujejo uporabi tega izraza, ker naj bi osebo, ko jo poimenujemo kot žrtev, postavili v pasivno pozicijo in ji pripisali nemoč. Sami izraz razumemo zgolj kot poimenovanje za osebo, ki je doživela ali doživlja nasilje in ne v smislu nemočne in pasivne osebe.

V zadnjih letih je, še posebno v angleškem jeziku, najpogosteje uporabljen izraz survivor, torej preživeli ali preživela. Namen tovrstnega poimenovanja je priznati žrtvi njeno moč in pogum, da je uspela preživeti nasilje in ji s tem pomagati pri krepitvi moči za nadaljnje korake.

Oseba z izkušnjo nasilja ali oseba, ki doživlja oz. je doživela nasilje je izrazito nevtralen izraz, kjer je poudarek zgolj na opisu izkušnje, zato ga pogosto uporabljamo. Težava je, da lahko daljša besedila postanejo težje berljiva, saj za poimenovanje osebe uporabimo več besed, kar je lahko ovira pri pogostejši rabi izraza.

IZRAZOSLOVJE, POVEZANO S SPOLNO ZLORABO OTROK

Otroška pornografija > Posnetki spolnega izkoriščanja otrok ali posnetki spolne zlorabe otrok

Številni strokovnjaki in strokovnjakinje poudarjajo, da je izraz otroška pornografija povsem neprimeren, saj je pornografija dejanje, pri katerem s privolitvijo sodelujejo polnoletne osebe (vsaj bilo naj bi tako). Kadar v prizorih s spolno konotacijo sodelujejo otroci, torej ne gre za pornografijo, temveč izključno za spolno zlorabo otrok. Ta izraz veliko bolj nedvoumno opiše pravo naravo dejanja.

Pedofilija > Spolna zloraba otroka
Pedofil > Povzročitelj_ica spolne zlorabe

Med osebami, ki spolno zlorabljajo otroke, so pedofili v manjšini (po podatkih zagrebške Poliklinike za zaščito otrok je le 2 ali 3% povzročiteljev spolne zlorabe otrok pedofilov). Pedofili so ljudje, ki imajo motnjo spolne preference, ki se kaže kot spolno nagnjenje do otrok (glede na klasifikacijo Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj DSM-5). Ne razlikujejo med potrebo po spolnosti in naravno potrebo otroka po naklonjenosti - razložijo si jo kot potrebo po spolnosti. Ker je njihovo povzročanje nasilja okolici prikrito, sami sebe doživljajo in imenujejo ljubitelji otrok, dekliški/deški prijatelji in podobno. Nekateri od njih nikdar ne zlorabijo otroka. O tem lahko zgolj fantazirajo, sicer pa imajo običajno spolno življenje z odraslo osebo.

Večina povzročiteljev spolne zlorabe otrok so osebe, ki imajo običajna spolna nagnjenja in ni nujno, da jih otroci spolno privlačijo. Gre za osebe, ki s spolno zlorabo na nedopusten način zadovoljujejo svojo potrebo po nadzoru in moči. Motiv večine povzročiteljev torej ni zadovoljitev spolne potrebe, ampak potrebe po moči.

Zato govorimo o spolni zlorabi otrok in o povzročiteljih ali povzročiteljicah spolne zlorabe.