Select your language
Select your language
Orodje za dostopnost
Select your language
Select your language
Nasilje nad ženskami je velik družbeni problem in nesprejemljivo je, da ženske po svetu, tudi v Sloveniji, še naprej trpijo fizično in psihično nasilje ter celo umirajo le zaradi svojega spola. Po podatkih Združenih narodov se je lani po svetu vsak dan zgodilo več kot 130 femicidov, ki predstavljajo najhujšo obliko nasilja nad ženskami, pri čemer pa najpogosteje nasilno smrt žensk povzročijo njihovi družinski člani oz. partnerji – torej osebe, ki so žrtvi blizu.
Da za kakršnokoli nasilje ni izgovora in da se je še naprej treba boriti za pravičnejšo družbo, v kateri nihče ne bo žrtev nasilja, je bilo večkrat poudarjeno na današnji tretji nacionalni konferenci ob mednarodnem dnevu boja zoper nasilje nad ženskami. Konferenca, ki je potekala v dvorani hotela Union v Ljubljani med 9.00 in 16.00 ter se je je udeležilo več kot 300 udeležencev_k, je bila posvečena razpravam o učinkovitih ukrepih za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja, ki so ključni za zagotavljanje varnosti in dobrobiti žrtve.
Udeležence_ke konference so uvodoma nagovorili predsednica republike, dr. Nataša Pirc Musar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz. V nadaljevanju prilagamo poudarke njihovih izjav.
Predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar:
»Nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe in velik družbeni problem. Zato mora prav vsak, od pristojnih državnih organov, do vsakega posameznika, opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo. Posebno vlogo in odgovornost imamo pri tem nosilke, nosilci družbenopolitične moči, mnenjske voditeljice, voditelji in seveda mediji. Vsi mi moramo vzpostaviti in upoštevati jasne moralno-etične standarde. Na ta način širša javnost ukrepe in procese za zaščito žrtev in obravnavo povzročiteljev nasilja prepozna kot pravične in sprejemljive ter ob tem oblikuje odklonilni odnos do nasilja. Pomembno je, da o nasilju govorimo, o njem ozaveščamo, do njega zavzamemo jasno odklonilno držo, ga ne opravičujemo in ne relativiziramo. Naj bo vsak dan dan preprečevanja nasilja.«
Ministrica za pravosodje Andreja Katič:
»Nasilje nad ženskami je brutalen napad na človekove pravice, napad na človekovo dostojanstvo, napad na temeljne vrednote, ki bi morale biti samoumevne za vsakogar, ne glede na spol. Dokler bomo družba, v kateri brez obotavljanja pokličemo 113, če sosedu vdirajo v hišo, pogledamo pa stran, ko vidimo, da je moški udaril žensko ali si zatisnemo ušesa, ko slišimo krike iz sosednjega stanovanja – nismo naredili dovolj. Želim si, da bi ženske živele v svetu, ki jim bo bolj prijazen, kjer je njihov glas slišan, njihov korak svobodnejši in njihov pogled brez strahu.«
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar:
»Vsakršno nasilje je nesprejemljivo. Kot družba se moramo poenotiti, da se na te odklonske pojave ustrezno odzovemo, nanje opozarjamo in jih tudi izkoreninimo. Na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji smo boj proti vsem vrstam nasilja postavili najvišje na lestvici naših prednostnih nalog. Kmalu po prihodu na ministrstvo sem vladi predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja. Delovna skupina je spodbudila nujnost medresorskega sodelovanja na tem področju, saj sta naše ministrstvo in Policija le ena od deležnikov pri obravnavi in preiskovanju nasilja v družini. Skupina je z delom zaključila in v sprejem Vladi predlagala nekaj medresorsko usklajenih ukrepov in priporočil, ki bodo dodatno okrepila sodelovanje, žrtve pa še učinkoviteje zaščitila. V tej luči lahko vidimo spremembo novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katero posegamo na različna področja policijskih pooblastil na področju nasilja. Med drugim smo se zavzeli tudi za večjo zaščito žrtev nasilja. Razlog za izrek prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju širimo na hujše ogrožanje zdravja žrtve.«
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec:
»Pred tremi tedni je Slovenijo znova pretresla novica: na parkirišču letališča Brnik so zjutraj našli mrtvo žensko. Policijska preiskava nakazuje, da je šlo najverjetneje za umor, storjen s strani partnerja – femicid. Čeprav se v Sloveniji radi ponašamo z visoko ravnjo enakosti med spoloma, nasilje nad ženskami še zdaleč ni preseženo. Femicid je le vrh ledene gore, po pogostosti tovrstnih primerov pa žal sodimo v sam vrh Evrope.
Vsak nov primer femicida je opozorilo, da smo kot družba odpovedali. Vsak umor je preveč, praviloma pa je umor partnerke rezultat dolgoletnega nasilja, ki ga okolica in pristojne institucije niso zaznale in preprečile. Če želimo uspeti, moramo začeti pri osnovah. Pomembno je, da že pri otrocih in mladostnikih razvijamo občutek za sočloveka, ničelno toleranco do nasilja ter razumevanje problematike spolne neenakosti.«
Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon:
»Danes se pogovarjamo o tem, kaj deluje in predvsem, kaj ne deluje in moramo izboljšati, ko govorimo o povečani varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja z zaščitnimi ukrepi. Ti so jasno sporočilo države, da bo, v skladu s svojo dolžnostjo ukrepanja, zaščitila žrtve pred nadaljnjim nasiljem. Pomenijo pa tudi jasno sporočilo povzročiteljem nasilja, da bo država izpolnjevala svojo zakonsko dolžnost in ukrepe stopnjevala, če jih bodo kršili. Nenazadnje in zelo pomembno je to sporočilo širši javnosti, ki lahko s svojim odzivom oziroma neodzivom nasilje ali tiho podpira ali pa nanj ne pristaja ter tako daje jasno podporo žrtvam in ne storilcem.«
***
ORGANIZATORJI konference Učinkovitost ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja:
Ministrstvo za pravosodje • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti • Ministrstvo za notranje zadeve • Društvo za nenasilno komunikacijo • Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja • PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
***
Kontakt za več informacij:
K sodelovanju vabimo nove prostovoljke in prostovoljce za delo z otroki in mladimi. Izobraževanja bodo potekala v Ljubljani od 7. 10. in Kopru od 14. 10. 2024.
Veseli smo, da je naš delovni zvezek za ženske z izkušnjo nasilja Moč za spremembo sedaj na voljo tudi v albanščini.
Obenem se zahvaljujemo gospe Armendi Amiti, ki ga je na lastno pobudo in prostovoljno prevedla in tako tudi albansko govorečim ženskam omogočila njegovo uporabo. Do delovnega zvezka lahko dostopate tu.
Sporočamo vam, da je za programa Trening starševskih veščin (v nadaljevanju TStV) in Trening socialnih veščin za osebe, ki povzročajo nasilje (v nadaljevanju TSV), že dalj časa uvedena čakalna vrsta. Povpraševanje po programu se nenehno povečuje. Trenutno imamo v čakalni vrsti za program TStV okoli 40 ljudi, za program TSV pa 25 ljudi, kar pomeni, da je čakalna doba za vključitev v program TStV okoli pol leta, za program TSV pa 3 mesece. V času čakanja boste povabljeni na uvodni pogovor, kjer se bomo dogovorili za nadaljnji potek vaše vključenosti. Če se v tem času znajdete v krizni situaciji, nas lahko pokličete za pogovor po telefonu ali se dogovorite za osebno srečanje s svetovalcem_ko.
Hvala za razumevanje.
Na voljo je besedilo predloga revidirane Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter gradivu spolne zlorabe otrok in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (prenovitev). Preberete ga lahko v spodnjih dokumentih:
Glavni cilj projekta je izboljšanje delovne prakse, ki bi se skladala z Evropskimi standardi za delo s povzročitelji nasilja in prizadevanje za pridobitev evropske akreditacije. Ključne aktivnosti znotraj projekta so prek podrobne analize standardov ugotoviti, kje je prostor za izboljšave in v največji možni meri implementacija le teh. V sklepni fazi tudi izdaja brošure Evropskih standardov za delo s povzročitelji nasilja v slovenskem jeziku in predstavitev naših zaključkov relevantnim institucijam, ki delajo s povzročitelji nasilja (CSD, sodišča, policija, probacijske enote).
Na področju ustavljanja in preprečevanja nasilja nad ženskami opažamo številne premike na bolje. A zato ne smemo spregledati tem, ki ponujajo veliko prostora za izboljšave. Ena teh je starševstvo in nasilje. Na to opozarjamo tudi z današnjo nacionalno konferenco Starševstvo in stiki v primeru nasilja v družini, ki jo soorganiziramo.
Vljudno vabljeni na drugo nacionalno konferenco z naslovom STARŠEVSTVO IN STIKI V PRIMERIH NASILJA V DRUŽINI.
Konferenca bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, v petek , 24. novembra 2023 ob 9.00.
Organizatorji:
Ministrstvo za pravosodje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za notranje zadeve
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Društvo za nenasilno komunikacijo, skupaj s partnerskimi organizacijami, sodeluje v mednarodnem projektu S. O. S. za žrtve ("Survive, Overcome and Support Victims of Crime" - S. O. S. fo victims), ki ga financira Evropska unija.
Vabimo vas k ogledu 3. novičnika, v katerem si lahko preberete več o izvedenih dogodkih v Sloveniji in v državah partnerskih organizacij. Prav tako vam predstavljamo prihajajoče aktivnosti, ki jih bomo izvajali v prihajajočih mesecih.
Društvo za nenasilno komunikacijo skupaj s partnerskimi organizacijami sodeluje v mednarodnem projektu S. O. S. za žrtve ("Survive, Overcome and Support Victims of Crime" - S.O.S. for victims), ki ga financira Evropska unija. Vabimo vas k ogledu 2. novičnika, v katerem si lahko preberete več o izvedenih dogodkih v Sloveniji in v državah partnerskih organizacij. Prav tako vam predstavljamo prihajajoče aktivnosti, ki jih bomo izvajali v prihajajočih mesecih.
LJUBLJANA
01 4344 822
031 770 120
TRR ZA DONACIJE:
SI56 0204 4001 3446 380
Matična št: 1160656
Davčna št: 91885566
STATUS HUMANITARNE ORGANIZACIJE
ENOTA KOPER
05 6393 170
031 546 098
Vojkova cesta 1, Ljubljana