Kdo zalezuje in zakaj?

»Zalezoval me je študent, ki ni bil vpisan na smeri, kjer sem predavala. Prihajal je na moja predavanja, me čakal in ogovarjal, hotel me je spremljati, enkrat mi je želel dati prstan. Enkrat so ga varnostniki odstranili iz predavalnice. Zdelo se je, da ni razumel, kaj dela narobe. Ker ni upošteval nobene moje meje, sem podala prijavo na policijo.«

Razlogov in motivov za zalezovanje je veliko, zato strokovnjaki_nje, ki preučujejo zalezovanje, delijo zalezovalce_ke v različne tipe: glede na predhodni odnos z žrtvijo, glede na motiv začetka in nadaljevanja z zalezovanjem ter glede na to, ali storilec_ka kaže znake duševne bolezni ali osebnostne motnje. Razumevanje različnih motivacij za zalezovanje lahko pomaga pri razvoju bolj učinkovitih načinov dela z zalezovalci_kami, pri oceni tveganja za fizično nasilje zalezovalca nad žrtvijo ter načrtovanju varnosti.

Najpogosteje zalezujejo partnerji, možje, nekdanji partnerji, zavrnjeni partnerji, včasih pa tudi znanci, sodelavci in neznanci. Včasih zalezujejo tudi ženske. Za del zalezovalcev so značilne odvisnostne, narcistične in paranoidne osebnostne poteze in/ali zloraba substanc.

»Ko se je bližal začetek kazenskega postopka, mi je bivši mož preko znancev začel posredovati vedno več sporočil, naj bom previdna, ker se lahko kaj hudega zgodi. Njegovo zadnje sporočilo je prenesel neznanec, ki me je fizično napadel in pri tem tudi namerno poškodoval moje vozilo.«

Najpogostejši zalezovalci so nekdanji partnerji oz. partnerji, ki so bili zavrnjeni. Njihov motiv je bodisi želja po ponovni vzpostavitvi odnosa, bodisi želja po maščevanju zaradi prekinitve odnosa ali oboje hkrati. Z zalezovanjem tudi nadaljujejo z nadzorovanjem žrtve. Izkušnje kažejo, da so eni najbolj vztrajnih in vsiljivih zalezovalcev. Zalezovanje je za njih način nadaljevanja odnosa, v katerega so ujeti, kljub močni jezi, ki jo čutijo do »ljubljene osebe«. V času odnosa in po zaključku tega ponavadi povzročajo tudi druge oblike nasilja.

»Bivši mož me še vedno dnevno nadleguje prek telefona. Na dan mi lahko v roku nekaj ur pošlje tudi več kot 50 sporočil. Žali me, zmerja, žaljivo komentira moje življenje in odločitve, me ponižuje. Po drugi strani pa mi piše, da me ima rad in da si želi biti z mano. Velikokrat izrabi komunikacijo, ki jo imava zaradi otroka, za to, da me žali in zmerja.«

Nekateri zalezujejo, ker iščejo intimnost. Lahko je to znanec, znanka, bežen znanec ali neznanec, ki je imel prej le bežen odnos z žrtvijo ali pa odnosa sploh ni bilo. Cilj zalezovanja je vzpostavitev odnosa z osebo, ki je objekt njegove naklonjenosti, zaželenosti ali za katero je prepričan, da ga ljubi.  Nekateri posamezniki_ce so nesposobni na primeren način vzpostaviti odnos, nekateri pa lahko trpijo za duševno motnjo in so trdno prepričani, da odnos med njimi in žrtvijo bodisi že obstaja ali pa je nekako usojen, da morajo žrtvi samo dovolj dobro pokazati, da so pravi zanjo. V pristopih k žrtvam so zelo vztrajni. Verjamejo, da se bo žrtev vanje zaljubila, če se bodo resnično potrudili. Pri dolgotrajnejšem (neuspešnem) zalezovanju obstaja verjetnost stopnjevanja nasilja.

Motiv zalezovalcev in zalezovalk, ki neuspešno poskušajo vzpostaviti odnos, je prisiliti žrtev k vzpostavitvi intimnega, bližnjega odnosa. Zalezovalec_ka na eni strani ni sposoben vzpostaviti odnosa, po drugi strani noče sprejeti zavrnitve. Možno je, da hkrati zalezuje več oseb ali pa si po neuspehu z eno žrtvijo hitro poišče drugo. Zalezovalec_ka lahko stopnjuje nasilje, ko se žrtev upira.

»Zunanji sodelavec podjetja mi je začel pošiljati sporočila. Prek sporočil me je vabil na zmenke, čeprav sem mu jasno odgovorila, da ne bom šla z njim na zmenek. Nato me je začel spolno nadlegovati. Najprej sem hotela njegova sporočila ignorirati, ko pa ni odnehal, sem mu napisala, da se ob njegovih sporočilih počutim neprijetno in naj preneha s pošiljanjem. Takrat je postal odkrito agresiven in zelo žaljiv.«

Nekateri ljudje zalezujejo znano ali neznano osebo zaradi maščevanja, ker doživljajo, da jih je žrtev razžalila, jim storila krivico, jim škodovala, ne glede na to, ali je to res ali ne. Motivira jih želja, da žrtev prestrašijo in ji povzročijo stisko. Zalezovalec_ka sebe dojema kot žrtev, ki se mora braniti pred tistim, ki mu je povzročil krivico in je prepričan_a, da je njegovo vedenje upravičeno. Storilci žrtve dojemajo kot osebe, ki so jih v preteklosti nadlegovale in poniževale. Izbira žrtve je lahko tudi bolj ali manj naključna. Včasih postane zalezovalec nasilen tudi na druge načine. Ti zalezovalci imajo lahko paranoidno osebnostno motnjo, shizofrenijo ali blodnjavo motnjo.

Nekateri neznanci zalezujejo žrtev zato, da bi jo spolno napadli. Žrtev se večinoma ne zaveda, da je zalezovana. Zalezovalec je spolno obseden z žrtvijo. Šele na koncu zalezovanja storilec postane fizično ali spolno nasilen. Ta tip zalezovalca je redek, storilec pa je praktično vselej moški. Zanje so značilne težave na področju socialnih veščin, odnosov in spolnosti.