Društvo za nenasilno komunikacijo skupaj s partnerskimi organizacijami sodeluje v mednarodnem projektu S. O. S. za žrtve ("Survive, Overcome and Support Victims of Crime" - S.O.S. fo victims), ki ga financira Evropska unija. Cilji projekta so:

• povečati znanje o pravicah žrtev v kazenskih postopkih,
• izboljšati kapacitete zaposlenih, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami, da pri svojem delu bolje naslavljajo pravice žrtev,
• izboljšati sodelovanja med različnimi organizacijami in institucijami,
• povečati kvaliteto podpornih storitev za žrtve,
• izboljšati prakse sodnih in upravnih postopkov tako, da bodo v realnosti upoštevali pravice žrtev, kot jih določa EU zakonodaja.

Več informacij si lahko ogledate v 1. novičniku, v katerem si lahko preberete več o samem projektu, o že izvedenih aktivnostih in o tem, kaj se bo dogajalo v prihajajočih mesecih.

Avtonomna ženska hiša Zagreb koordinira nov projekt, ki ga financira program Evropske komisije Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV). Projekt se izvaja v sodelovanju z naslednjimi part-nerskimi organizacijami: Center za ženske žrtve vojn - ROSA (Hrvaška), Zveza združenj žensk iz Herakliona - UWAH (Grčija), Društvo za nenasilno komunikacijo - DNK (Slovenija), Fenestra (Slovaška) in Ženske za ženske skupaj proti nasilju - NANE (Madžarska).

Namen projekta, ki se je začel 15. aprila 2022 in bo trajal do 14. aprila 2024, je prispevati k boljši zaščiti žensk pred nasiljem na podlagi spola, s preučevanjem povečanega tveganja za ženske, žrtve nasilja v kontekstu pandemije. V okviru projekta bomo razvile_i protokol in metodologijo za oceno tveganja, ki bo zagotovila kontinuirano storitev ženskam, ki so preživele nasilje v času pandemije. Poleg tega se bodo z udeležbo na izobraževanjih o metodologiji ocenjevanja tveganja izboljšale zmogljivosti strokovnjako_inj, ki nudijo podporo ženskam, ki so žrtve nasilja. Končno bodo v partnerskih državah izvedene kampanje ozaveščanja javnosti za spodbujanje ničelne tolerance do nasilja nad ženskami na podlagi spola in za obsežnejše informiranje žensk o možnih oblikah pomoči.

Cilji  projekta so:

• analizirati potrebe in z nacionalnimi in primerjalnimi raziskavami identificirati nove izzive, ki jih povzroča pandemija v zvezi s povečanjem nasilja nad ženskami na podlagi spola,
• izboljšati zaščito in podporo ženskam, ki so preživele nasilje, z razvojem orodij za oceno tveganja in protokolov za spletno svetovanje,
• nuditi prilagojeno psihosocialno podporo ženskam, ki so preživele nasilje,
• prispevati k boju proti nasilju nad ženskami na podlagi spola z zagovorništvom, ozaveščanjem javnosti in promocijo rezultatov projekta.

Ciljne skupina projekta so ženske, ki so preživele nasilje na podlagi spola, vključno z migrantkami in žrtvami trgovine na Hrvaškem, v Grčiji, Slovaški, Sloveniji in na Madžarskem, predstavnice_i institucij, ki nudijo podporo ženskam, ki so preživele nasilje (policija, sodstvo, socialne delavke) in širša javnost, ki bo z medijskimi kampanjami seznanjena s problematiko nasilja na podlagi spola. Posredne ciljne skupine so vse druge ženske, ki so preživele nasilje na podlagi spola in na katere bo imel projekt dolgoročen vpliv.

Z izvajanjem projekta bomo naredilie_i analizo problematike in potreb uporabnic ter razvili orodja za zgodnje odkrivanje znakov nasilja, ki bodo prispevala k učinkoviti zaščiti žensk pred nasiljem. Z izobraževanjem predstavnic_kov institucij, ki delajo z ženskimi, žrtvami nasilja, bomo prispevale_i h krepitvi njihovih zmogljivosti pri zagotavljanju podpore ženskam, ki so preživele nasilje. Z medijsko kampanjo in aktivnostmi ozaveščanja javnosti o tej problematiki bomo prispeval_e k preprečevanju nasilja nad ženskami.

»Zalezovanje je otroka zelo prestrašilo. Oče ima prepoved približevanja, a sta ga videvala blizu doma, šole. Bala sta se, da bo prišel v hišo in ju odpeljal s sabo ali ugrabil, ko bodo zunaj. Takrat sta imela oba težave s spanjem in nočne more, videla sem, da sta tesnobna in zaskrbljena, sin si je začel gristi nohte, hčerko pa je ves čas bolel trebuh. Bila sta razdražljiva in nemirna. Tudi mene je vedenje mojega bivše moža prestrašilo, imela sem panične napade, ves čas sem bila tesnobna in zdravstveno stanje se mi je zelo poslabšalo.«

Zalezovanje ima na osebe, ki ga doživljajo, različne psihosocialne posledice, lahko pa povzroči tudi ekonomsko škodo. Med najpogostejšimi posledicami so vpliv na duševno zdravje, ki se lahko kaže s simptomi hude tesnobe (tresenje, razdražljivost, povečana odzivnost na dražljaje, napadi panike, zaskrbljenost, paranoičnost, depresija …) in drugih motenj razpoloženja. Žrtve pogosto trpijo za kronično motnjo spanja. Zalezovanje lahko privede tudi do posttravmatske stresne motnje oz. sindroma travme zalezovanja. Včasih žrtve doživljajo tako stisko, da razmišljajo tudi o samomoru. Pogosti so tudi glavobol, utrujenost, motnje hranjenja, prebavne motnje in sprememba telesne teže.

»Skoraj nisem več jedla, ker sem bila povsem brez apetita. Na vsak šum ali zvok sem se zdrznila, kot bi počila bomba, v službi pa sem komaj delala, saj je bila moja zbranost na nuli.«

Zaradi izkušenj zalezovanja postanejo žrtve sumničave in zelo previdne v odnosih z okolico v vsakem trenutku dneva. Veliko žrtev zaradi strahu pred ponovnim stikom z zalezovalcem_ko ali zaradi želje po zaščiti svojih bližnjih omeji svoje socialno življenje. Opustijo obiskovanje dejavnosti, prenehajo s šolanjem ali z zaposlitvijo. Izogibajo se določenih krajev, nehajo se družiti. Pogosto naletijo na nerazumevajoč odziv socialne mreže, kar lahko še poglobi njihovo stisko in še dodatno prispeva k temu, da se osamijo. Z namenom zaščite in povečanja varnosti se žrtve pogosto odločijo za namestitev dodatne varovalne opreme (videonadzor, varnostne ključavnice, dodatna osvetlitev itd.), pogosto menjajo svoje kontaktne podatke (telefonsko številko, elektronski naslov …), zamenjajo priimek, avtomobil, spremenijo videz, se preselijo na drugo lokacijo. To poleg ostalih bremen prinese tudi dodatne finančne stroške.