Društvo za nenasilno komunikacijo skupaj s partnerskimi organizacijami sodeluje v mednarodnem projektu S. O. S. za žrtve ("Survive, Overcome and Support Victims of Crime" - S.O.S. fo victims), ki ga financira Evropska unija. Cilji projekta so:

• povečati znanje o pravicah žrtev v kazenskih postopkih,
• izboljšati kapacitete zaposlenih, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami, da pri svojem delu bolje naslavljajo pravice žrtev,
• izboljšati sodelovanja med različnimi organizacijami in institucijami,
• povečati kvaliteto podpornih storitev za žrtve,
• izboljšati prakse sodnih in upravnih postopkov tako, da bodo v realnosti upoštevali pravice žrtev, kot jih določa EU zakonodaja.

Več informacij si lahko ogledate v 1. novičniku, v katerem si lahko preberete več o samem projektu, o že izvedenih aktivnostih in o tem, kaj se bo dogajalo v prihajajočih mesecih.

Avtonomna ženska hiša Zagreb koordinira nov projekt, ki ga financira program Evropske komisije Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV). Projekt se izvaja v sodelovanju z naslednjimi part-nerskimi organizacijami: Center za ženske žrtve vojn - ROSA (Hrvaška), Zveza združenj žensk iz Herakliona - UWAH (Grčija), Društvo za nenasilno komunikacijo - DNK (Slovenija), Fenestra (Slovaška) in Ženske za ženske skupaj proti nasilju - NANE (Madžarska).

Namen projekta, ki se je začel 15. aprila 2022 in bo trajal do 14. aprila 2024, je prispevati k boljši zaščiti žensk pred nasiljem na podlagi spola, s preučevanjem povečanega tveganja za ženske, žrtve nasilja v kontekstu pandemije. V okviru projekta bomo razvile_i protokol in metodologijo za oceno tveganja, ki bo zagotovila kontinuirano storitev ženskam, ki so preživele nasilje v času pandemije. Poleg tega se bodo z udeležbo na izobraževanjih o metodologiji ocenjevanja tveganja izboljšale zmogljivosti strokovnjako_inj, ki nudijo podporo ženskam, ki so žrtve nasilja. Končno bodo v partnerskih državah izvedene kampanje ozaveščanja javnosti za spodbujanje ničelne tolerance do nasilja nad ženskami na podlagi spola in za obsežnejše informiranje žensk o možnih oblikah pomoči.

Cilji  projekta so:

• analizirati potrebe in z nacionalnimi in primerjalnimi raziskavami identificirati nove izzive, ki jih povzroča pandemija v zvezi s povečanjem nasilja nad ženskami na podlagi spola,
• izboljšati zaščito in podporo ženskam, ki so preživele nasilje, z razvojem orodij za oceno tveganja in protokolov za spletno svetovanje,
• nuditi prilagojeno psihosocialno podporo ženskam, ki so preživele nasilje,
• prispevati k boju proti nasilju nad ženskami na podlagi spola z zagovorništvom, ozaveščanjem javnosti in promocijo rezultatov projekta.

Ciljne skupina projekta so ženske, ki so preživele nasilje na podlagi spola, vključno z migrantkami in žrtvami trgovine na Hrvaškem, v Grčiji, Slovaški, Sloveniji in na Madžarskem, predstavnice_i institucij, ki nudijo podporo ženskam, ki so preživele nasilje (policija, sodstvo, socialne delavke) in širša javnost, ki bo z medijskimi kampanjami seznanjena s problematiko nasilja na podlagi spola. Posredne ciljne skupine so vse druge ženske, ki so preživele nasilje na podlagi spola in na katere bo imel projekt dolgoročen vpliv.

Z izvajanjem projekta bomo naredilie_i analizo problematike in potreb uporabnic ter razvili orodja za zgodnje odkrivanje znakov nasilja, ki bodo prispevala k učinkoviti zaščiti žensk pred nasiljem. Z izobraževanjem predstavnic_kov institucij, ki delajo z ženskimi, žrtvami nasilja, bomo prispevale_i h krepitvi njihovih zmogljivosti pri zagotavljanju podpore ženskam, ki so preživele nasilje. Z medijsko kampanjo in aktivnostmi ozaveščanja javnosti o tej problematiki bomo prispeval_e k preprečevanju nasilja nad ženskami.

»S partnerjem sva se razšla, a tega ni sprejel. Vsak dan me je čakal pred službo, pisal mi je sporočila, naj ga vzamem nazaj, vozil je za mano, svoj avto je ustavljal pred semaforjem in šel do mojega avta, mi trkal na šipo in želel vstopiti …«

Zalezovanje so ponavljajoča in neželena dejanja osebe, ki drugo osebo z opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem za vzpostavitev stika nadleguje in s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost te osebe ali njenih bližnjih. Angleški izraz, ki se uporablja za ta dejanja, je stalking.

Načinov zalezovanja je več. Lahko gre za fizično zasledovanje ali vsiljevanje, ko se storilec_ka pojavlja na mestih, kjer se giblje žrtev. To je lahko v okolici njenega doma, delovnega mesta in drugih krajev, kamor zahaja (park, fitnes center, lokal, fakulteta …). Nekateri storilci_ke opazujejo ali zalezujejo žrtev iz svojega avtomobila, vozijo za njenim vozilom ali ob njem, ustavljajo njeno vozilo ali celo skušajo njen avto izriniti s ceste. Zalezovanje in nadzorovanje potekata tudi prek informacijsko komunikacijske tehnologije - telefonski klici, telefonska sporočila in druga sporočila ali objave na družbenih omrežjih. Zalezovalec_ka lahko znake o svoji prisotnosti pušča pred vrati doma žrtve, za brisalci avtomobila, v poštnem nabiralniku. Včasih pusti sporočilo, darilo, rože, kdaj pa poškoduje fasado, nabiralnik, avto … Lahko tudi nadleguje žrtvine sorodnike_ce, prijatelje in prijateljice in druge osebe iz njenega življenja.

»Ves čas se je vozil mimo moje hiše ali moje službe. Kadar sem bila z otroki pri starših, se je vozil okoli njunega bloka ali sedel na parkirišču pred blokom in gledal v balkon.«  

Ko skušamo razumeti zalezovanje, se srečamo še s tremi izrazi: približevanje, opazovanje in zasledovanje.

Večina približevanj med ljudmi je obojestransko želenih. Težava nastane, kadar oseba zavrne približevanje druge osebe. Takrat se mora druga oseba umakniti in zaključiti poskus približevanja. Kadar navkljub postavljeni meji nadaljuje s približevanjem, gre za trajajoče, kontinuirano dejanje, kar je zalezovanje.

Opazovanje pomeni, da je zalezovalec_ka v bližini žrtve in jo opazuje. Žrtev se tega morda niti ne zaveda, zalezovalec_ka pa si ne prizadeva navezati stike z njo. Na primer, zalezovalec_ka sedi ali stoji pred hišo žrtve in jo opazuje, lahko z ali brez tehničnih sredstev.

Zasledovanje je oblika neposrednega fizičnega zalezovanja. Storilec_ka čaka žrtev na točno določenih krajih, kjer se po pričakovanju zasledovalca_ke nahaja, udeležuje se enakih dogodkov, žrtev fizično spremlja in podobno.

»Poslal mi je po 5o sms-jev na dan in me zasipal z maili. Vedel je, kam ponavadi hodim na sprehod s psom in se je pogosto tudi on »po naklučju« znašel na istem hribu in se delal, da je presenečen, da me vidi.«

Z zalezovanjem se storilec_ka žrtvi približa, prestopa njene meje, jo stalno opominja, da je prisoten_na in da mu je prepuščena, ter jo tako omejuje in nadzira. K zalezovanju lahko pritegne tudi druge ljudi, npr. otroke, ki pridobivajo informacije o enem staršu in jih predajajo drugemu, sorodnike in znance ter znanke, včasih pa tudi najamejo detektiva, detektivko ali za zalezovanje komu plačajo. Zgodi se tudi, da je v zalezovanje žrtve vključenih več oseb hkrati.

»Ves čas je hotel vedeti, kje se nahaja otrok in kaj počne, ko je pri meni. Od hčerke je zahteval, da mu o tem natančno poroča. Ves čas jo je klical in spraševal, kaj z mamo počneta, kje sta in s kom. Prav tako je zasliševal mojo mamo o tem, kje sem in kaj počnem. Tudi z avtom mi je sledil in me slikal, če sem govorila z drugim moškim. Počutil se je popolnoma upravičenega, da nadzoruje vsak moj korak, za izgovor pa je imel otroka in njegovo pravico, da je seznanjen s tem, kaj se dogaja z otrokom.«

»Zalezoval me je študent, ki ni bil vpisan na smeri, kjer sem predavala. Prihajal je na moja predavanja, me čakal in ogovarjal, hotel me je spremljati, enkrat mi je želel dati prstan. Enkrat so ga varnostniki odstranili iz predavalnice. Zdelo se je, da ni razumel, kaj dela narobe. Ker ni upošteval nobene moje meje, sem podala prijavo na policijo.«

Razlogov in motivov za zalezovanje je veliko, zato strokovnjaki_nje, ki preučujejo zalezovanje, delijo zalezovalce_ke v različne tipe: glede na predhodni odnos z žrtvijo, glede na motiv začetka in nadaljevanja z zalezovanjem ter glede na to, ali storilec_ka kaže znake duševne bolezni ali osebnostne motnje. Razumevanje različnih motivacij za zalezovanje lahko pomaga pri razvoju bolj učinkovitih načinov dela z zalezovalci_kami, pri oceni tveganja za fizično nasilje zalezovalca nad žrtvijo ter načrtovanju varnosti.

Najpogosteje zalezujejo partnerji, možje, nekdanji partnerji, zavrnjeni partnerji, včasih pa tudi znanci, sodelavci in neznanci. Včasih zalezujejo tudi ženske. Za del zalezovalcev so značilne odvisnostne, narcistične in paranoidne osebnostne poteze in/ali zloraba substanc.

»Ko se je bližal začetek kazenskega postopka, mi je bivši mož preko znancev začel posredovati vedno več sporočil, naj bom previdna, ker se lahko kaj hudega zgodi. Njegovo zadnje sporočilo je prenesel neznanec, ki me je fizično napadel in pri tem tudi namerno poškodoval moje vozilo.«

Najpogostejši zalezovalci so nekdanji partnerji oz. partnerji, ki so bili zavrnjeni. Njihov motiv je bodisi želja po ponovni vzpostavitvi odnosa, bodisi želja po maščevanju zaradi prekinitve odnosa ali oboje hkrati. Z zalezovanjem tudi nadaljujejo z nadzorovanjem žrtve. Izkušnje kažejo, da so eni najbolj vztrajnih in vsiljivih zalezovalcev. Zalezovanje je za njih način nadaljevanja odnosa, v katerega so ujeti, kljub močni jezi, ki jo čutijo do »ljubljene osebe«. V času odnosa in po zaključku tega ponavadi povzročajo tudi druge oblike nasilja.

»Bivši mož me še vedno dnevno nadleguje prek telefona. Na dan mi lahko v roku nekaj ur pošlje tudi več kot 50 sporočil. Žali me, zmerja, žaljivo komentira moje življenje in odločitve, me ponižuje. Po drugi strani pa mi piše, da me ima rad in da si želi biti z mano. Velikokrat izrabi komunikacijo, ki jo imava zaradi otroka, za to, da me žali in zmerja.«

Nekateri zalezujejo, ker iščejo intimnost. Lahko je to znanec, znanka, bežen znanec ali neznanec, ki je imel prej le bežen odnos z žrtvijo ali pa odnosa sploh ni bilo. Cilj zalezovanja je vzpostavitev odnosa z osebo, ki je objekt njegove naklonjenosti, zaželenosti ali za katero je prepričan, da ga ljubi.  Nekateri posamezniki_ce so nesposobni na primeren način vzpostaviti odnos, nekateri pa lahko trpijo za duševno motnjo in so trdno prepričani, da odnos med njimi in žrtvijo bodisi že obstaja ali pa je nekako usojen, da morajo žrtvi samo dovolj dobro pokazati, da so pravi zanjo. V pristopih k žrtvam so zelo vztrajni. Verjamejo, da se bo žrtev vanje zaljubila, če se bodo resnično potrudili. Pri dolgotrajnejšem (neuspešnem) zalezovanju obstaja verjetnost stopnjevanja nasilja.

Motiv zalezovalcev in zalezovalk, ki neuspešno poskušajo vzpostaviti odnos, je prisiliti žrtev k vzpostavitvi intimnega, bližnjega odnosa. Zalezovalec_ka na eni strani ni sposoben vzpostaviti odnosa, po drugi strani noče sprejeti zavrnitve. Možno je, da hkrati zalezuje več oseb ali pa si po neuspehu z eno žrtvijo hitro poišče drugo. Zalezovalec_ka lahko stopnjuje nasilje, ko se žrtev upira.

»Zunanji sodelavec podjetja mi je začel pošiljati sporočila. Prek sporočil me je vabil na zmenke, čeprav sem mu jasno odgovorila, da ne bom šla z njim na zmenek. Nato me je začel spolno nadlegovati. Najprej sem hotela njegova sporočila ignorirati, ko pa ni odnehal, sem mu napisala, da se ob njegovih sporočilih počutim neprijetno in naj preneha s pošiljanjem. Takrat je postal odkrito agresiven in zelo žaljiv.«

Nekateri ljudje zalezujejo znano ali neznano osebo zaradi maščevanja, ker doživljajo, da jih je žrtev razžalila, jim storila krivico, jim škodovala, ne glede na to, ali je to res ali ne. Motivira jih želja, da žrtev prestrašijo in ji povzročijo stisko. Zalezovalec_ka sebe dojema kot žrtev, ki se mora braniti pred tistim, ki mu je povzročil krivico in je prepričan_a, da je njegovo vedenje upravičeno. Storilci žrtve dojemajo kot osebe, ki so jih v preteklosti nadlegovale in poniževale. Izbira žrtve je lahko tudi bolj ali manj naključna. Včasih postane zalezovalec nasilen tudi na druge načine. Ti zalezovalci imajo lahko paranoidno osebnostno motnjo, shizofrenijo ali blodnjavo motnjo.

Nekateri neznanci zalezujejo žrtev zato, da bi jo spolno napadli. Žrtev se večinoma ne zaveda, da je zalezovana. Zalezovalec je spolno obseden z žrtvijo. Šele na koncu zalezovanja storilec postane fizično ali spolno nasilen. Ta tip zalezovalca je redek, storilec pa je praktično vselej moški. Zanje so značilne težave na področju socialnih veščin, odnosov in spolnosti.