K sodelovanju vabimo nove prostovoljke in prostovoljce za delo z otroki in mladimi. Izobraževanja bodo potekala v Ljubljani od 7. 10. in Kopru od 14. 10. 2024. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V Društvu za nenasilno komunikacijo smo si ob ustanovitvi zadali tri osnovna načela, v okviru katerih organiziramo vse naše dejavnosti:

1. načelo: Dolžnost vseh je preprečevati nasilje in delovati v smeri povečevanja varnosti žrtev.
2. načelo: Za nasilje je odgovorna izključno oseba, ki nasilje povzroča.
3. načelo: Nasilje je naučeno vedenje. Vsak se lahko nauči nenasilne komunikacije.

Dolžnost vseh je preprečevati nasilje in delovati v smeri povečevanja varnosti žrtev

Ljudje smo dolžni opozarjati na nasilje, ki ga opazimo, in v skladu s svojimi zmožnostmi žrtvi nuditi pomoč. Prav tako je pomembno opozarjati na delovanje nekaterih strokovnih služb, ki nasilja pogosto ne vidijo kot resen problem ali ga vidijo kot del drugega problema, na primer alkoholizma ali revščine. Ukrepi strokovnih služb, ki nasilja ne obravnavajo kot problem, ki zahteva posebno pozornost, žrtev nasilja še bolj ogrozijo in ji povzročajo občutke krivde. S tem zmanjšajo možnosti, da bi se nasilje prenehalo. 
Na Društvu za nenasilno komunikacijo nasilje razumemo kot problem, ki ga je potrebno ustaviti s posebnimi ukrepi strokovnih služb in poskrbeti za zaščito tistih, ki so zaradi nasilja prizadeti. Mnogi primeri, s katerimi smo se srečali, kažejo na zgrešene stereotipne predstave o povzročiteljih nasilja, saj se nasilje pojavlja prav v vseh družbenih slojih, pri vseh narodnostih in ne glede na osebnostne lastnosti in življenjska stanja. Prav tako ugotavljamo, da povzročitelj nikoli ne preneha z nasiljem, dokler ne spremeni svojih prepričanj, na podlagi katerih si dovoljuje in opravičuje uporabo nasilja. Na to želimo opozoriti tudi z drugim načelom. 

Za nasilje je odgovorna izključno oseba, ki nasilje povzroča

Ljudje, ki nasilje opazujejo, ter strokovnjakinje in strokovnjaki, ki stopajo v stik z žrtvami in povzročitelji nasilja, pa tudi povzročitelji in žrtve same, nasilje pogosto minimalizirajo ("Tako hudo pa spet ni!"), ga opravičujejo ("Oba sta kriva, zakaj pa ni bila raje tiho.") ali zanikajo, da se je nasilje sploh zgodilo. Na Društvu za nenasilno komunikacijo pri izvajanju projektov vedno izhajamo iz prepričanja, da prav nihče nima pravice uporabiti nikakršnega nasilja proti drugi osebi ter da smo ljudje sami odgovorni za svoje vedenje. 

Nasilje je naučeno vedenje

Nasilno vedenje je osebna odločitev posameznika. Vsak se lahko odloči, da bo drugače izrazil svoja čustva. Kot pravi tretje načelo, se ljudje nasilja naučimo. Najlaže se ga naučimo v družbi, ki je do nasilja tolerantna. Pomembno je, da skupaj ustvarjamo okolje, ki bo nasilje obsojalo in spodbujalo nenasilne načine reševanja konfliktov. Prav tako pomembno je zavedanje, da se lahko, tako kot smo se naučili nasilnega vedenja, naučimo tudi nenasilnega.

PREGON PO URADNI DOLŽNOSTI

Kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so tista, ki jih začne in vodi državna tožilka ali tožilec neodvisno od volje osebe, ki je bila s kaznivim dejanjem oškodovana. Taka je večina kaznivih dejanj, tudi, denimo, nasilje v družini, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, neplačevanje preživnine. Povzročitelji nasilja od žrtev večkrat zahtevajo ali jih nagovarjajo, naj ustavijo postopek. Če teče postopek zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, za začetek pregona pa predlog žrtve ni potreben, žrtve postopka ne morejo ustaviti.

 

PREGON NA PREDLOG

Kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, so tista, pri katerih mora oškodovanka podati predlog za pregon, na podlagi katerega lahko državna tožilka ali tožilec začne pregon kaznivega dejanja. Oškodovanka mora podati predlog v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedela za kaznivo dejanje in storilca. Za predlog se šteje tudi, če je oškodovanka sama podala kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Ko je predlog podan, se pregon kaznivega dejanja nadaljuje po uradni dolžnosti, vendar pa lahko oškodovanka do konca glavne obravnave predlog za pregon umakne. V tem primeru predloga za pregon tega kaznivega dejanja ne more več podati, plačati pa mora tudi stroške kazenskega postopka, razen če obdolženec izjavi, da jih bo plačal sam. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, so, npr., lahka telesna poškodba, če ni prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari ter nekatere oblike posilstva in spolnega nasilja, če so storjene nad osebo, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti.

 

PREGON NA ZASEBNO TOŽBO

Kazniva dejanja, ki se preganjajo z zasebno tožbo, so tista, pri katerih oškodovanka sama preganja storilca teh kaznivih dejanj, sama nosi breme dokazovanja ter v primeru neuspeha sama nosi stroške postopka. Zasebno tožbo je potrebno prav tako vložiti v roku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanka izvedela za kaznivo dejanje in storilca, oškodovanka pa mora plačati tudi sodno takso. Če sodna taksa ni plačana in niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodišče zasebno tožbo zavrže. Če zasebna tožilka zasebno tožbo umakne do konca glavne obravnave, izgubi pravico, da bi jo ponovno vložila. Zasebna tožba je pojem kazenskega prava in ni sopomenka civilne tožbe, ki je pojem civilnega prava.

 

SODNA TAKSA

Del stroškov, ki jih lahko imate z različnimi postopki, so tudi sodne takse. Zakon o sodnih taksah predvideva možnost oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani oziroma bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 12 mesecev. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče na predlog stranke, ki mora predlogu priložiti pisno Izjavo o premoženjskem stanju. Obrazec je zelo podoben prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči, zato bodite pri izbiri obrazca zelo previdni.

 

PREPOVED PRIBLIŽEVANJA DOLOČENEMU KRAJU ALI OSEBI

Ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi spada med omejevalne ukrepe. To so začasni prisilni ukrepi, ki jih sme sodišče (v opisanem primeru pa tudi policija) uporabiti zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja, da bi odpravilo nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo kazenskega postopka ali za varnost ljudi (Fišer, Z.: Zakon o kazenskem postopku z uvodnim komentarjem, ULRS, Ljubljana, 2002, str.  89).

 

Prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi najdemo v štirih različnih zakonih. Spodnja tabela prikazuje razlike med ukrepi po različnih zakonih.

 

ZAKON	ČLEN	NAMEN	V KATERIH PRIMERIH?	KDAJ SE IZREČE?	PREDLAGATELJ_ICA	KDO GA IZREČE?	ČAS	POSLEDICA KRŠITVE
ZPND	19.	Odvrnitev nadaljnje škode.	Povzročitelj je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, ji to grozil, protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev, v prostore kjer dela, ali kako drugače motil njeno mirno posest, jo proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje.	V nepravdnem postopku.	Žrtev.	Okrožno sodišče.	Največ 6 mesecev, žrtev lahko predlaga podaljšanje za še največ 6 mesecev.	Policija ukrepa v skladu z ZNPPol. Sodišče izreče denarno kazen.
ZNPPol	60. in 61.	Trenutna zaščita žrtve.	Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo žrtve.	Na kraju dogodka ali naknadno.	Policist_ka na kraju dogodka.  Žrtev.  Podaljšanje predlaga žrtev.	Policist_ka izda odredbo, ki jo nato presodi preiskovalna_i sodnica_k. Ta jo potrdi, spremeni ali razveljavi.	Policija izreče ukrep za 48 ur, preiskovalna_i sodnica_k ga lahko podaljša do 15 dni, žrtev lahko predlaga podaljšanje do 60 dni.	Globa od 300 do 800 EUR.
ZKP	195. a	Preprečitev vplivanja na priče, preprečitev ponovitvene nevarnosti.	Ko je v teku kazenski postopek in obstaja nevarnost, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, vplival na priče, udeležence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, moč odvrniti s tem ukrepom (ki je alternativa priporu, zato zanj velja enako kot za pripor).	Ko se pojavi nevarnost.	Državna_i tožilka_ec. Podaljšanje lahko predlaga tudi preiskovalna_i sodnica_k.  Pred vložitvijo obtožnice: preiskovalna_i sodnica_k, 1. podaljšanje izreče izvenobravnavni senat, 2. podaljšanje senat vrhovnega sodišča, a le za kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora nad 5 let. Po vložitvi obtožnice le sodeči senat.	Največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnice, po vložitvi obtožnice največ 2 leti.	V skrajšanem postopku pred vložitvijo obtožnega predloga največ 15 dni.	Ukrep se lahko nadomesti s hišnim priporom ali priporom.
KZ-1	65.	Izvajanje varstvenega nadzorstva.	Gre za navodilo v okviru varstvenega nadzorstva, ki ga sodišče lahko določi ob pogojni obsodbi.	Ob pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.	Državna_i tožilka_ec, sodišče.	Sodišče.	Določen čas v mejah preizkusne dobe, določene s pogojno obsodbo.	Svarilo, sprememba navodila, podaljšanje varstvenega nadzorstva, preklic pogojne obsodbe.

 

 

PRIVILEGIRANA PRIČA

Privilegirane priče so oproščene dolžnosti pričanja. To so:

• obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti;
• obdolženčevi krvni sorodniki_ce v ravni vrsti, sorodniki_ce v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki_ce po svaštvu do vštetega drugega kolena;
• obdolženčev_a posvojenec_ka in posvojitelj_ica;
• verski_a spovednik_ca o tistem, o čemer se mu_ji je spovedal obdolženec ali druga oseba;
• odvetnik_ca, zdravnik_ca, socialni_a delavec_ka, psiholog_inja ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel_a pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel_a pri opravljanju svojega poklica.

 

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Oblike brezplačne pravne pomoči so:

 

- Redna brezplačna pravna pomoč

Pri tej obliki brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilke in drugi pogoji, ki jih določa zakon. Mesečni dohodek prosilke oziroma mesečni povprečni dohodek na članico ali člana družine ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v Sklepu o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji in se določa dvakrat na leto. Trenutno (oktober 2014) znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 evrov, torej mesečni dohodek na članico ali člana družine ne sme presegati zneska 538,40 evrov.

 

- Izredna brezplačna pravna pomoč

To obliko pomoči dobi prosilka v primerih, ko na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. Finančni položaj prosilke se v tem primeru ne ugotavlja.

 

- Izjemna brezplačna pravna pomoč

Brezplačna pravna pomoč se lahko ne glede na določbe zakona o finančnem položaju prosilke dodeli tudi, če lastni dohodek prosilke oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka in če njeno premoženje in premoženje njene družine ne presega višine 60-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilke, z zdravstvenim stanjem prosilke, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo, ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti.

 

Družinske razmere: stroški za preživljanje družine so obremenjeni z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje družinske članice ali člana, s stroški za vzdrževanje invalidne ali drugače prizadete članice ali člana, s stroški za vzgojo in izobraževanje otrok s prilagojenimi potrebami in z drugimi stroški, ki so nastali zaradi višje sile ali zaradi razlogov, ki niso na strani prosilke ali družinskih članic ali članov.

 

Zdravstveni razlogi: stroški, povezani z zdravljenjem prosilke, so obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.

 

Izredna finančna obveznost: obveznost, za katero prosilka ni vedela oziroma je ni mogla predvideti, ker je nastala kot posledica višje sile (potres, poplava …).

 

- Posebna brezplačna pravna pomoč

Ta oblika se odobri v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču RS in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo, oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami.

 

- Nujna brezplačna pravna pomoč

Ta oblika se upošteva takrat, ko bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilka zamudila rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Pristojni organ ji nemudoma odobri brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilka izogne posledicam (npr., nekdo je proti prosilki vložil tožbo, ima pa trideset dni časa za odgovor na tožbo).

 

SKUPNO SKRBNIŠTVO

Skupno skrbništvo (tudi deljeno skrbništvo) pomeni, da so mladoletni otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo obema staršema, ki sta enakovredno vključena v skrb, varstvo in vzgojo otrok. Oba starša skupno odločata o stvareh, ki pomembno vplivajo na življenje otrok, a tudi o vsakdanjih stvareh (če so otroci zaupani v varstvo in vzgojo le enemu od staršev, ta samostojno odloča o vsakdanjih stvareh v zvezi z otroki).

 

SODNA PORAVNAVA

V skladu s prvim odstavkom 306. člena Zakona o pravdnem postopku je sodna poravnava poravnava o spornem predmetu, ki jo stranke med postopkom kadar koli sklenejo pred sodiščem (za razliko od mediacije, ki poteka pred tretjo nevtralno osebo).

 

PREDOBRAVNAVNI NAROK

Predobravnalni narok je narok, na katerem se obtoženec izjavi o krivdi glede očitanega mu kaznivega dejanja ter o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Na narok se povabijo stranke (to sta obtoženec in tožilec_ka) in zagovornik_ca. Na tem naroku oškodovanec_ka ne more biti prisotna_en. Če obtoženec krivdo prizna in njegovo priznanje izpolnjuje zakonske pogoje, sodišče praviloma takoj izvede narok za izrek kazenske sankcije. Ta narok je javen, na njem je lahko navzoč_a tudi oškodovanka_ec. Sodišče nato izda sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega. Če obtoženec krivde na predobravnalnem naroku ne prizna ali se o krivdi noče izjaviti, se kazenski postopek nadaljuje z glavno obravnavo.

 

OSUMLJENEC

Osumljenec je oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja.

 

OBDOLŽENEC

Obdolženec je tisti, zoper katerega teče preiskava ali zoper katerega je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba.  Izraz obdolženec se uporablja tudi kot splošen izraz za obdolženca, obtoženca in obsojenca.

 

OBTOŽENEC

Obtoženec je tisti, zoper katerega je obtožnica postala pravnomočna.

 

OBSOJENEC

Obsojenec je tisti, za katerega je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za določeno kaznivo dejanje.

 

OŠKODOVANEC

Oškodovanec je tisti, kateremu je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica.

 

PRIČA

Priča je oseba, za katero je verjetno, da bi lahko kaj povedala o kaznivem dejanju in storilcu in o drugih pomembnih okoliščinah (kazenski postopek) oz. oseba, ki je zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo (pravdni postopek).

 

SKRAJŠANI POSTOPEK

Skrajšani postopek je kazenski postopek, ki teče pred okrajnimi sodišči za kazniva dejanja, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let (lažja kazniva dejanja). Skrajšani kazenski postopek se uvede na podlagi obtožnega predloga državne_ga tožilke_ca oziroma oškodovanke_ca kot tožilke_ca ali na podlagi zasebne tožbe.

Brezplačna pravna pomoč

 

Osumljenec

Obdolženec

Obtoženec

Obsojenec

Oškodovanec

 

Predobravnavni narok

Pregon po uradni dolžnosti

Pregon na predlog

Pregon na zasebno tožbo

Prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi

Priča

Privilegirana priča

 

Skrajšani postopek

Skupno skrbništvo

Sodna poravnava

Sodna taksa