1.    Nasilje

Predstavimo problematiko nasilja v družini in zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini. Izpostavimo nasilje nad ženskami kot posledico zgodovinske neenakosti vloge spolov v družbi. Nasilje nad ženskami je kršitev temeljnih človekovih pravic.

 

2.    Nasilno vedenje kot zloraba moči

Nasilje je zloraba moči, ki jo oseba z več moči zlorablja v odnosu do osebe z manj moči. Z nasiljem želi oseba doseči namen: nadzorovati, kaznovati, maščevati se, prevzgojiti odraslo osebo, jo osamiti, ponižati, izkoristiti, poškodovati ali uničiti. Predstavimo in razložimo oblike nasilja: fizično, psihično, spolno in ekonomsko.

 

3.    Dinamika nasilnih odnosov

Nasilje v družini se navadno ne začne s fizičnim ali psihičnim nasiljem, pač pa z zapiranjem v odnos, zmanjševanjem socialnih stikov in dejavnosti in prelaganjem odgovornosti za svoje počutje na drugega. Vse to zmanjšuje moč ene osebe. V nekaterih odnosih se pojavljajo obdobja miru (odsotnosti nasilja), vendar mnoge žrtve nasilja pravijo, da teh obdobij niso izkusile. Poudarek je na zaznavanju in prepoznavanju nasilja in nasilnih vedenj v odnosu.

 

4.    Analiza primera

Uporabimo različno gradivo (filme, knjige, članke …). Namen je, da uporabnik preko analize primera nasilnega odnosa prične poglobljeno razmišljati o lastni izkušnji povzročanja nasilja.

 

5.    Predstave o partnerskem odnosu

Pogovarjamo se o naših predstavah o ljubezni in partnerstvu. Razmišljamo o tem, kaj je ljubezen, razmejimo ljubezen od čustva zaljubljenosti in ostalih čustev (ljubosumje, jeza, strah). Iščemo nefunkcionalne predstave o ljubezni (ljubezen je večna, ljubezen je smisel življenja, samo enkrat se ljubi, v ljubečem odnosu ni konfliktov in jeze, spolnost je izkaz ljubezni, ljubosumje je dokaz ljubezni …) in jih preokvirjamo.

 

6.    Sporočila, ki smo jih prejeli v svoji primarni družini in v času odraščanja

Raziščemo, katera pomembna sporočila o sebi, drugih in svetu smo dobili v svoji primarni družini ter v krogu svoje socialne mreže. Pogovarjamo se o zakoreninjenih stereotipnih in patriarhalnih sporočilih o vlogi spolov. Preverjamo njihovo prisotnost, pogosto prikrito, v današnjem času, saj sporočila delujejo, tudi če se jih ne zavedamo/spomnimo. 

7.    Čustva

Učimo se o čustvih (razumevanje čustev, kako jih prepoznavamo pri sebi in kako pri drugih, kako čustva primerno izražamo, kako jih doživljamo …). Govorimo o različni socializaciji moških in žensk in to povežemo z naučenimi načini izražanja čustev.

8.    Osebna odgovornost za ravnanje s čustvi

Skozi model krožne emocionalne reakcije (model KER)* razložimo povezavo med doživljanjem čustev, našimi mislimi in sistemom vrednot. Učimo se, kako naše mišljenje vpliva na doživljanje vseh naših čustev in kako se različna čustva porajajo glede na to, kako posameznik/ca osmišlja dogodke in situacije in kakšen pomen jim pripisuje.

 

* model KER: Milivojević , Z. (1999). Psihoterapija i razumevanje emocija. Beograd: Prometej.

 

9.    Razumevanje čustva jeze

Spoznavamo, kako čustva jeze ne sprožajo dogodki in situacije, temveč jezo ustvari predvsem naše razmišljanje o dogodku in vrednost, ki mu jo pripišemo. Vsak lahko svoje notranje misli nadzoruje in spreminja in s tem posledično vpliva na doživljanje čustva jeze. Učimo in krepimo zavedanje, da je čustvo jeze vedno usmerjeno na vedenje drugih ljudi in ne na njihovo osebnost.

 

10.    Prepoznavanje posesivnega vedenja v povezavi z ljubosumjem

Govorimo o razlikovanju med ljubosumjem (čustvo) in posesivnostjo (vedenje). Ljubosumje je čustvo, o katerem moški večkrat ne znajo govoriti ali ga primerno izražati. Na doživljanje in izražanje ljubosumja v veliki meri vplivajo tradicionalna prepričanja (vrednote), ki jih imajo moški o ženskah. Tako moški velikokrat izražajo ljubosumje v obliki nadzorovanja in kontroliranja žensk ali z drugimi oblikami fizičnega ali/in psihičnega nasilja (grožnje, prepoved stikov, prepoved izhodov, kaznovanje, postavljanje pravil, omejevanje svobode …).

 

11.    Tehnike preusmerjanja pozornosti in sproščanja

Uporabnikom predstavimo različne tehnike preusmerjanja pozornosti in sproščanja: dihalne vaje, mišično relaksacijo, kognitivne in NLP tehnike preusmerjanja pozornosti in druge.

 

12.    Prevzemanje odgovornosti

Spoznavamo delovanje psiholoških obrambnih mehanizmov kot so minimalizacija, zanikanje, opravičevanje, racionalizacija … Iščemo ovire pri sprejemanju odgovornosti za povzročanje nasilja. Govorimo o razliki med »biti kriv« in »biti odgovoren«. Iščemo načine za prepoznavanje osebnih virov moči za prevzemanje odgovornosti. Z uporabniki naredimo osebni načrt odgovornosti.

 

13.    Time – out tehnika

Je osnovna tehnika, ki povzročitelju nasilja pomaga, da izbere nenasilen odziv. Tehnika deluje na podlagi osebne odločitve povzročitelja, da je sam odgovoren za povzročeno nasilje in da nasilja ne želi ali ne sme več povzročiti. Dobro je, da se posameznik/ca ob znakih osebne napetosti (ti so lahko vedenjski, čustveni ali miselni) odloči za uporabo time-out tehnike.

 

14.    Razlike med spoloma in zakaj večkrat niso resnične

Uporabnikom podamo znanje o spolnih neenakostih, družbeni konstrukciji spola, spolnih identitetah. Poudarjamo kulturne komponente našega življenja in opredelimo norme, vrednote in zgodovino naše kulture. Zavzamemo kritičen pogled na vzgojo, ki poteka na način prenašanja stereotipov iz ene generacije v drugo.

 

15.    Enakopravno/enakovredno partnerstvo

Pogovarjamo se o tem, katera osebna prepričanja in vrednote vplivajo na odnos med partnerjema ter kako ustvariti odnos, kjer bo moč med partnerjema enakomerno razporejena. Raziskujemo, v kakšni meri naš trenutni odnos temelji na enakomerni porazdelitvi moči.

 

16.    Prekinitev partnerskega odnosa

Iščemo načine, kako sprejeti, da se je partnerka odločila, da si želi prekiniti partnerski odnos. Spodbujamo zavedanje, da je spoštovanje drugega spoštovanje njegovih odločitev. Govorimo tudi o tem, kako preprečiti, da bi v času razhajanja partnerko še bolj ogrožali.

 

17.    Nasilje nad otroki

Predstavimo različne oblike nasilja nad otroki ter posledice, ki jih na otroku pušča zanemarjanje in nasilje. Prav tako govorimo o posledicah telesnega kaznovanja otrok in o tem, zakaj takšen način vzgoje ni učinkovit. Učimo se primernejših vzgojnih pristopov.

 

18.    Odnos med otrokom in staršem

Glavno sporočilo, ki ga posredujemo staršem, je, da vzgoja ni niti samo razumevanje in popuščanje niti zgolj omejevanje in kaznovanje, pač pa pravo razmerje zahtev, naklonjenosti in omejevanja. Način vzgoje, ki smo se ga naučili od naših staršev, pogosto ni funkcionalen, zato se je potrebno naučiti drugačnih načinov vzgajanja. V skupini se z uporabniki učimo razvijanja socialnih veščin: vzpostavljanje in vzdrževanje ljubečega odnosa, aktivno poslušanje otroka, dajanje pohvale, podajanje konstruktivne kritike …

 

19.    Spoznavanje svojih potreb in potreb drugih ljudi

Govorimo o razliki med potrebo in željo, o tem, kako prepoznati psihološke potrebe in kako njihova (ne)zadovoljitev vpliva na izbiro našega vedenja.

 

20.     Zasvojenost in nasilje

Uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih substanc velikokrat povezujemo z nasiljem in večjo agresivnostjo, čeprav ne obstaja neposredna poveza med nasiljem in zasvojenostjo. Pomembno je, da se zasvojenost in nasilje ne enačita, saj gre za dve ločeni težavi, ki se sicer lahko prepletata in vplivata ena na drugo, nikakor pa uživanje alkohola ali drog ni vzrok za povzročanje nasilja. Drži pa, da je nasilje, ki ga povzročitelj povzroči pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, lahko bolj intenzivno in ima lahko hujše telesne posledice.

 

21.    Ničelna toleranca do nasilja

Govorimo o prepoznavanju nasilja v vsakodnevnem življenju in vlogi medijev, družbe ter naše socialne mreže na naša stališča in prepričanja glede nasilja. Skupaj razmišljamo, kaj lahko vsak posameznik/ca naredi, da prispeva k zmanjševanju nasilja v družbi.

 

22.    Razumevanje konfliktov

Predstavimo teoretično podlago o tem, kaj je konflikt, kaj prepir in kaj nasilje. Spoznavamo nefunkcionalna prepričanja o konfliktih (potrebno se jim je izogniti, konflikt je enako nasilje, konflikti uničujejo odnose …) in jih poskušamo nadomestiti s funkcionalnimi.

 

23.    Specifika konfliktov v intimnopartnerskih odnosih

Pogovarjamo se o tem, zakaj so konflikti v intimnopartnerskih odnosih drugačni od ostalih konfliktov (medosebna bližina, nujnost sobivanja, čustvena navezanost, ekonomska povezanost, skupna vzgoja otrok …).

 

24.  Veščine poslušanja in pogovarjanja

Učimo se principov nenasilne komunikacije, pri kateri oseba izraža svoje želje, čustva, potrebe, mnenja ter kritike na način, da se sama v celoti izrazi in da se obenem sogovornik/ca čuti sprejetega, slišanega, predvsem pa varnega. Bistvo je komunikacija, ki ni za nikogar ogrožajoča.

Čakalne vrste za vključitev v skupino Trening socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje in Trening starševskih veščin

Povezava do obvestila o čakalnih vrstah za vključitev.

 

KAJ JE NAMEN PROGRAMA?

Društvo za nenasilno komunikacijo je oktobra 2004 pričelo izvajati Trening socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami. V letu 2015 smo program vsebinsko, časovno in krajevno razširili in poglobili ter ga preimenovali v Trening socialnih veščin za osebe, ki povzročajo nasilje (v nadaljevanju: TSV).

 

Program zajema tako delo v skupini, kot individualno delo. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri izvajanju programa smo ugotovili, da je za celovito in dolgoročno spremembo prepričanj in vrednot, ki posamezniku opravičujejo uporabo nasilnega vedenja, potrebna dalj časa trajajoča aktivna vključenost. Zato smo program razširili na štiriindvajset srečanj skupine ter vmesne individualne pogovore. Čeprav je TSV predvsem program dela v skupini, imajo tisti uporabniki, za katere svetovalec oceni, da bi bil bolj primeren individualni način dela, možnost, da program opravijo preko individualnega svetovanja. V individualno svetovanje so vključujejo tudi ženske, ki povzročajo nasilje.

Program TSV dopolnjuje obstoječi sistem sankcioniranja oseb, ki povzročajo nasilje. Temelji na prepričanju, da je povzročanje nasilja posledica zavestne in namerne odločitve posameznika, da bo z nadzorovanjem in zlorabo moči (fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje ali zanemarjanje) jemal moč drugi osebi in jo spravljal v podrejeni položaj. Dolžnost družbe in države je, da poda jasno sporočilo o nedopustnosti povzročanja nasilja. To lahko državne institucije (CSD, sodišča, tožilstva, zavodi za prestajanje kazni zapora) storijo tudi z napotitvijo povzročiteljev v ustrezne programe, kjer so soočeni z zahtevo, da prenehajo povzročati nasilje in da prevzamejo odgovornost za posledice svojih nasilnih dejanj.

 

Program TSV ima naslednje cilje:

TSV vsebinsko poteka v obliki 24 predavanj na teme: 

1. Nasilje
2. Nasilno vedenje kot zloraba moči
3. Dinamika nasilnih odnosov 
4. Analiza primera
5. Predstave o partnerskem odnosu
6. Sporočila, ki smo jih prejeli v svoji primarni družini in v času odraščanja 
7. Čustva
8. Osebna odgovornost za ravnanje s čustvi
9. Razumevanje čustva jeze 
10. Prepoznavanje posesivnega vedenja v povezavi z ljubosumjem
11. Tehnike preusmerjanja pozornosti in sproščanja 
12. Prevzemanje odgovornosti
13. Time - out tehnika 
14. Razlike med spoloma in zakaj večkrat niso resnične 
15. Enakopravno/enakovredno partnerstvo 
16. Prekinitev partnerskega odnosa
17. Nasilje nad otroki
18. Odnos med otrokom in staršem 
19. Spoznavanje svojih potreb in potreb drugih ljudi
20. Zasvojenost in nasilje
21. Ničelna toleranca do nasilja
22. Razumevanje konfliktov
23. Specifika konfliktov v intimnopartnerskih odnosih
24. Veščine poslušanja in pogovarjanja 

Podrobnejša predstavitev tem sledi tule.

 

KOMU JE PROGRAM NAMENJEN?

V program se lahko vključijo polnoletne osebe, izjemoma tudi mladostniki_ce od dopolnjenega 15. leta, ki so povzročale ali povzročajo nasilje. V program jih v okviru svojih pristojnosti in pooblastil napotijo različne institucije in organizacije (CSD, sodišče, tožilstvo itd.) ali pa se za to odločijo sami, v želji po učenju novih socialnih veščin in spremembi nasilnih vedenj.

 

KAKO SE LAHKO VKLJUČIM?

Pogoj za vključitev v program je, da uporabnik_ca pokliče na društvo in se dogovori za uvodni razgovor. Svetovalec_ka na uvodnem razgovoru uporabniku celovito predstavi program TSV ter razloži pravila in pričakovanja ob vključitvi v program, prav tako uporabnika_co vpraša po njegovih pričakovanjih. Na koncu uvodnega razgovora svetovalec_ka in uporabnik podpišeta dogovor o vključitvi v program TSV.

 

Program je za uporabnike_ce brezplačen.

 

KJE POTEKA PROGRAM TSV?

Program poteka v devetih slovenskih mestih, in sicer v Murski Soboti, Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Radovljici, Novi Gorici, Kopru. 

KAKO IZVEM VEČ?

Za več informacij nas lahko pokličete v času uradnih ur na telefonske številke v Ljubljani in enoti Koper, ki jih najdete TUKAJ.

Program je namenjen osebam, ki ugotavljajo, da s svojim nasilnim vedenjem prizadenejo druge ljudi, zato ga želijo spremeniti. Želijo si spremeniti načine soočanja s konflikti in lastnimi čustvi. Z vključitvijo v program naredijo pomemben korak k preprečevanju nasilja v partnerskih in starševskih odnosih. Svetovalni proces je namenjen prepoznavanja prepričanj, namenov in potreb, s katerimi oseba opravičuje svoje vedenje ter iskanju nenasilnih oblik vedenja. Prav tako je namenjen soočanju z nujnostjo enakomerne delitve moči v medosebnih odnosih.

 

Uporabniki, ki se vključijo v individualno svetovanje, so praviloma bolj notranje motivirani za spremembo lastnega vedenja. Program je primeren tudi za tiste uporabnike, ki so zaključili program TSV in so pripravljeni poglobljeno delati na spremembah nasilnega vedenja ter za uporabnice, ki povzročajo nasilje, najpogosteje do svojih otrok. Pogosto se v program vključujejo tudi starši, ki ugotavljajo, da s svojimi nasilnimi načini vzgoje ne dosegajo želenega namena, temveč pri otroku povečujejo stisko in spodbujajo neželeno vedenje. Največkrat gre za tradicionalne načine vzgoje, ki temeljijo na žaljivem kritiziranju otrokove osebnosti in fizičnem kaznovanju.

 

Naše delo je osredotočeno na povečevanje varnosti žensk in otrok, ki so najpogostejše žrtve nasilja v družinskih odnosih. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren tisti, ki ga povzroča zato je namen programa tudi prevzemanje odgovornosti za nasilne vedenje. Najpogosteje se v svetovalnih pogovorih odpirajo teme kot so prepoznavanje nasilja, čustva, obvladovanje jeze, odgovornost za čustva in vedenje, ljubosumje in posesivnost, prepričanja, odnos med otrokom in očetom, razumevanje in reševanje konfliktov, veščine poslušanja in pogovarjanja.

 

Osebe, ki prepoznajo, da uporabljajo nasilne pristope in jih želijo spremeniti, obenem pa iščejo nove načine soočanja s konflikti in lastnimi čustvi, s tem naredijo velik korak k preprečevanju nasilja v odnosih in družbi. O tem se na svetovanjih pogovarjajo s svetovalko_cem, ki je usposobljen_a za delo na področju nasilja. Proces svetovanja poteka v smeri razpoznavanja prepričanj, ki osebi dovoljujejo uporabo nasilja, namenov, s katerimi uporablja nasilje, analize potreb, ki jih zadovoljuje z nasiljem, iskanja nenasilnih alternativ, s katerimi jih je možno zadovoljiti in učenja enakomerne delitve moči v odnosu.

 

Uporabnice in uporabniki se v projekt vključijo prostovoljno, vse pogosteje pa jih k nam napotijo centri za socialno delo in druge organizacije, ki se srečujejo z osebami, ki povzročajo nasilje.

 

Društvo za nenasilno komunikacijo v skladu s svojimi temeljnimi načeli deluje v smeri povečevanja varnosti osebe, ki je s strani uporabnika ali uporabnice ogrožena. Kadar ugotovimo, da je oseba, do katere je uporabnica ali uporabnik uporabil_a nasilje, huje ogrožena, o tem obvestimo pristojne službe. Od uporabnic in uporabnikov pričakujemo, da sprejmejo odgovornost za svoja nasilna vedenja in posledice, ki iz tega izhajajo. Uporabnica ali uporabnik ob vključitvi v program podpiše, da je seznanjen_a s pravili o vključitvi v program svetovalne pomoči za osebe, ki so povzročile nasilje. Program je namenjen uporabnikom in uporabnicam od 15. leta naprej.

 

Svetovanja potekajo enkrat tedensko oziroma po dogovoru in trajajo uro ali uro in pol. O obsegu svetovalnega procesa se uporabnik dogovori s svetovalcem_ko, po navadi pa proces obsega 24 srečanj, ki potekajo v prostorih Društva za nenasilno komunikacijo. Svetovanje je brezplačno.

 

Za več informacij nas lahko pokličete v času uradnih ur na telefonske številke v Ljubljani in enoti Koper, ki jih najdete TUKAJ.

Označite, katere od spodaj navedenih stvari ste počeli ali počnete svoji partnerki:

 

1.

□ Žalil sem jo in jo obkladal s kletvicami in grdimi besedami.
□ Neprestano sem jo kritiziral.
□ Obtoževal sem jo, da me vara.
□ Zbujal sem ji občutke krivde.
□ Grozil sem ji, da ji bom kaj naredil.
□ Grozil sem ji, da se bom ubil, če me zapusti.
□ Grozil sem, da bom kaj naredil otrokom.
□ Grozil sem, da bom kaj naredil njenemu hišnemu ljubljenčku.
□ Grozil sem ji, da ji bom uničil življenje, če me zapusti.
□ Grozil sem ji, da jo bom ubil.
□ Preverjal sem njena sms sporočila, Facebook in elektronsko pošto.
□ Preprečeval sem ji, da se dobiva s prijateljicami.
□ Preprečeval sem ji, da obiskuje svoje starše.
□ Nisem ji dovolil, da uporablja avto.
□ Zasmehoval in poniževal sem jo.
□ Zasmehoval in poniževal sem jo pred prijatelji/cami.
□ Širil sem lažne govorice o njej.
□ Na njo sem prelagal odgovornost za svoje vedenje.

2.
□ Razbijal sem stvari v stanovanju.
□ Klofutal sem jo.
□ Pljunil sem jo.
□ Zaprl sem jo v stanovanje, hišo ali sobo.
□ Namenoma sem vozil tako, da se je bala.
□ Davil sem jo ali dušil.
□ Poškodoval sem jo s predmetom ali orožjem.
□ Brcal sem jo.
□ Udaril sem jo z roko ali predmetom.
□ Porinil, odrinil sem jo.
□ Poškodoval sem jo.
□ Močno sem jo držal proti njeni volji.
□ Lasal sem jo ali jo vlekel za lase.
□ Ugriznil ali popraskal sem jo.
□ V njo sem metal predmete.

3.
□ Zahteval sem, da pusti službo in ostane doma.
□ Nisem ji dovolil, da se zaposli.
□ Nisem ji dal denarja za hrano in račune.
□ Nisem ji pustil, da razpolaga s skupnim denarjem.
□ Odgovornost za plačevanje vseh stroškov sem prelagal nanjo.
□ Prisilil sem jo, da je vzela kredit ali si sposodila denar.
□ Vzel sem ji njen denar.
□ Ne plačujem preživnine za najinega otroka ali otroke.

4.
□ Prepovedal sem ji uporabo kontracepcije.
□ Proti njeni volji sem jo poljubljal, otipaval, slačil.
□ Silil sem jo h gledanju pornografskih vsebin.
□ Silil sem jo v spolni odnos.
□ Silil sem jo v spolni odnos z drugo osebo.
□ Silil sem jo v spolne prakse, ki jih ni želela.
□ Silil sem jo, da se samozadovoljuje.
□ Zaničeval sem njeno telo ali način oblačenja.
□ Izsilil sem spolni odnos z grožnjami ali fizičnim nasiljem.
□ Posilil sem jo.

 

 

Vsa dejanja, navedena v zgornjih štirih točkah, so nasilje.

 

Dejanja pod točko 1 so psihično nasilje. Psihično nasilje je vse tisto, zaradi česar se vaša partnerka počuti slabo, zmedeno, prestrašeno, ponižano, ne da bi jo pri tem fizično poškodovali.

Dejanja pod točko 2 so fizično nasilje. Fizično oziroma telesno nasilje so vsa dejanja, ko s svojo fizično silo grozite partnerki, jo poškodujete ali poškodujete stvari. Usmerjeno je na človekovo telo ali njegovo življenje.

Dejanja pod točko 3 so ekonomsko nasilje. Ekonomsko nasilje so vse oblike nadvladovanja oziroma poniževanja žrtve s pomočjo sredstev za preživetje ali z odrekanjem pravic, povezanih z zaslužkom.

Dejanja pod točko 4 so spolno nasilje. Spolno nasilje so vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih druga oseba čuti kot prisilo.

Nasilje je nesprejemljivo in samo vi ste tisti, ki imate moč, da ga ustavite. Ko začutite, da bi utegnili postati nasilni, zapustite prostor, kjer je vaša partnerka. V naslednjih poglavjih boste izvedeli več o tem, kako se ustaviti, preden začnete povzročati nasilje.