Predstavitev tem treninga socialnih veščin

1.    Nasilje

Predstavimo problematiko nasilja v družini in zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini. Izpostavimo nasilje nad ženskami kot posledico zgodovinske neenakosti vloge spolov v družbi. Nasilje nad ženskami je kršitev temeljnih človekovih pravic.

2.    Nasilno vedenje kot zloraba moči

Nasilje je zloraba moči, ki jo oseba z več moči zlorablja v odnosu do osebe z manj moči. Z nasiljem želi oseba doseči namen: nadzorovati, kaznovati, maščevati se, prevzgojiti odraslo osebo, jo osamiti, ponižati, izkoristiti, poškodovati ali uničiti. Predstavimo in razložimo oblike nasilja: fizično, psihično, spolno in ekonomsko.

3.    Dinamika nasilnih odnosov

Nasilje v družini se navadno ne začne s fizičnim ali psihičnim nasiljem, pač pa z zapiranjem v odnos, zmanjševanjem socialnih stikov in dejavnosti in prelaganjem odgovornosti za svoje počutje na drugega. Vse to zmanjšuje moč ene osebe. V nekaterih odnosih se pojavljajo obdobja miru (odsotnosti nasilja), vendar mnoge žrtve nasilja pravijo, da teh obdobij niso izkusile. Poudarek je na zaznavanju in prepoznavanju nasilja in nasilnih vedenj v odnosu.

4.    Analiza primera

Uporabimo različno gradivo (filme, knjige, članke …). Namen je, da uporabnik preko analize primera nasilnega odnosa prične poglobljeno razmišljati o lastni izkušnji povzročanja nasilja.

5.    Predstave o partnerskem odnosu

Pogovarjamo se o naših predstavah o ljubezni in partnerstvu. Razmišljamo o tem, kaj je ljubezen, razmejimo ljubezen od čustva zaljubljenosti in ostalih čustev (ljubosumje, jeza, strah). Iščemo nefunkcionalne predstave o ljubezni (ljubezen je večna, ljubezen je smisel življenja, samo enkrat se ljubi, v ljubečem odnosu ni konfliktov in jeze, spolnost je izkaz ljubezni, ljubosumje je dokaz ljubezni …) in jih preokvirjamo.

6.    Sporočila, ki smo jih prejeli v svoji primarni družini in v času odraščanja

Raziščemo, katera pomembna sporočila o sebi, drugih in svetu smo dobili v svoji primarni družini ter v krogu svoje socialne mreže. Pogovarjamo se o zakoreninjenih stereotipnih in patriarhalnih sporočilih o vlogi spolov. Preverjamo njihovo prisotnost, pogosto prikrito, v današnjem času, saj sporočila delujejo, tudi če se jih ne zavedamo/spomnimo. 

7.    Čustva

Učimo se o čustvih (razumevanje čustev, kako jih prepoznavamo pri sebi in kako pri drugih, kako čustva primerno izražamo, kako jih doživljamo …). Govorimo o različni socializaciji moških in žensk in to povežemo z naučenimi načini izražanja čustev.

8.    Osebna odgovornost za ravnanje s čustvi

Skozi model krožne emocionalne reakcije (model KER)* razložimo povezavo med doživljanjem čustev, našimi mislimi in sistemom vrednot. Učimo se, kako naše mišljenje vpliva na doživljanje vseh naših čustev in kako se različna čustva porajajo glede na to, kako posameznik/ca osmišlja dogodke in situacije in kakšen pomen jim pripisuje.

* model KER: Milivojević , Z. (1999). Psihoterapija i razumevanje emocija. Beograd: Prometej.

9.    Razumevanje čustva jeze

Spoznavamo, kako čustva jeze ne sprožajo dogodki in situacije, temveč jezo ustvari predvsem naše razmišljanje o dogodku in vrednost, ki mu jo pripišemo. Vsak lahko svoje notranje misli nadzoruje in spreminja in s tem posledično vpliva na doživljanje čustva jeze. Učimo in krepimo zavedanje, da je čustvo jeze vedno usmerjeno na vedenje drugih ljudi in ne na njihovo osebnost.

10.    Prepoznavanje posesivnega vedenja v povezavi z ljubosumjem

Govorimo o razlikovanju med ljubosumjem (čustvo) in posesivnostjo (vedenje). Ljubosumje je čustvo, o katerem moški večkrat ne znajo govoriti ali ga primerno izražati. Na doživljanje in izražanje ljubosumja v veliki meri vplivajo tradicionalna prepričanja (vrednote), ki jih imajo moški o ženskah. Tako moški velikokrat izražajo ljubosumje v obliki nadzorovanja in kontroliranja žensk ali z drugimi oblikami fizičnega ali/in psihičnega nasilja (grožnje, prepoved stikov, prepoved izhodov, kaznovanje, postavljanje pravil, omejevanje svobode …).

11.    Tehnike preusmerjanja pozornosti in sproščanja

Uporabnikom predstavimo različne tehnike preusmerjanja pozornosti in sproščanja: dihalne vaje, mišično relaksacijo, kognitivne in NLP tehnike preusmerjanja pozornosti in druge.

12.    Prevzemanje odgovornosti

Spoznavamo delovanje psiholoških obrambnih mehanizmov kot so minimalizacija, zanikanje, opravičevanje, racionalizacija … Iščemo ovire pri sprejemanju odgovornosti za povzročanje nasilja. Govorimo o razliki med »biti kriv« in »biti odgovoren«. Iščemo načine za prepoznavanje osebnih virov moči za prevzemanje odgovornosti. Z uporabniki naredimo osebni načrt odgovornosti.

13.    Time – out tehnika

Je osnovna tehnika, ki povzročitelju nasilja pomaga, da izbere nenasilen odziv. Tehnika deluje na podlagi osebne odločitve povzročitelja, da je sam odgovoren za povzročeno nasilje in da nasilja ne želi ali ne sme več povzročiti. Dobro je, da se posameznik/ca ob znakih osebne napetosti (ti so lahko vedenjski, čustveni ali miselni) odloči za uporabo time-out tehnike.

14.    Razlike med spoloma in zakaj večkrat niso resnične

Uporabnikom podamo znanje o spolnih neenakostih, družbeni konstrukciji spola, spolnih identitetah. Poudarjamo kulturne komponente našega življenja in opredelimo norme, vrednote in zgodovino naše kulture. Zavzamemo kritičen pogled na vzgojo, ki poteka na način prenašanja stereotipov iz ene generacije v drugo.

15.    Enakopravno/enakovredno partnerstvo

Pogovarjamo se o tem, katera osebna prepričanja in vrednote vplivajo na odnos med partnerjema ter kako ustvariti odnos, kjer bo moč med partnerjema enakomerno razporejena. Raziskujemo, v kakšni meri naš trenutni odnos temelji na enakomerni porazdelitvi moči.

16.    Prekinitev partnerskega odnosa

Iščemo načine, kako sprejeti, da se je partnerka odločila, da si želi prekiniti partnerski odnos. Spodbujamo zavedanje, da je spoštovanje drugega spoštovanje njegovih odločitev. Govorimo tudi o tem, kako preprečiti, da bi v času razhajanja partnerko še bolj ogrožali.

17.    Nasilje nad otroki

Predstavimo različne oblike nasilja nad otroki ter posledice, ki jih na otroku pušča zanemarjanje in nasilje. Prav tako govorimo o posledicah telesnega kaznovanja otrok in o tem, zakaj takšen način vzgoje ni učinkovit. Učimo se primernejših vzgojnih pristopov.

18.    Odnos med otrokom in staršem

Glavno sporočilo, ki ga posredujemo staršem, je, da vzgoja ni niti samo razumevanje in popuščanje niti zgolj omejevanje in kaznovanje, pač pa pravo razmerje zahtev, naklonjenosti in omejevanja. Način vzgoje, ki smo se ga naučili od naših staršev, pogosto ni funkcionalen, zato se je potrebno naučiti drugačnih načinov vzgajanja. V skupini se z uporabniki učimo razvijanja socialnih veščin: vzpostavljanje in vzdrževanje ljubečega odnosa, aktivno poslušanje otroka, dajanje pohvale, podajanje konstruktivne kritike …

19.    Spoznavanje svojih potreb in potreb drugih ljudi

Govorimo o razliki med potrebo in željo, o tem, kako prepoznati psihološke potrebe in kako njihova (ne)zadovoljitev vpliva na izbiro našega vedenja.

20.     Zasvojenost in nasilje

Uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih substanc velikokrat povezujemo z nasiljem in večjo agresivnostjo, čeprav ne obstaja neposredna poveza med nasiljem in zasvojenostjo. Pomembno je, da se zasvojenost in nasilje ne enačita, saj gre za dve ločeni težavi, ki se sicer lahko prepletata in vplivata ena na drugo, nikakor pa uživanje alkohola ali drog ni vzrok za povzročanje nasilja. Drži pa, da je nasilje, ki ga povzročitelj povzroči pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, lahko bolj intenzivno in ima lahko hujše telesne posledice.

21.    Ničelna toleranca do nasilja

Govorimo o prepoznavanju nasilja v vsakodnevnem življenju in vlogi medijev, družbe ter naše socialne mreže na naša stališča in prepričanja glede nasilja. Skupaj razmišljamo, kaj lahko vsak posameznik/ca naredi, da prispeva k zmanjševanju nasilja v družbi.

22.    Razumevanje konfliktov

Predstavimo teoretično podlago o tem, kaj je konflikt, kaj prepir in kaj nasilje. Spoznavamo nefunkcionalna prepričanja o konfliktih (potrebno se jim je izogniti, konflikt je enako nasilje, konflikti uničujejo odnose …) in jih poskušamo nadomestiti s funkcionalnimi.

23.    Specifika konfliktov v intimnopartnerskih odnosih

Pogovarjamo se o tem, zakaj so konflikti v intimnopartnerskih odnosih drugačni od ostalih konfliktov (medosebna bližina, nujnost sobivanja, čustvena navezanost, ekonomska povezanost, skupna vzgoja otrok …).

24.  Veščine poslušanja in pogovarjanja

Učimo se principov nenasilne komunikacije, pri kateri oseba izraža svoje želje, čustva, potrebe, mnenja ter kritike na način, da se sama v celoti izrazi in da se obenem sogovornik/ca čuti sprejetega, slišanega, predvsem pa varnega. Bistvo je komunikacija, ki ni za nikogar ogrožajoča.