Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava, FRA

Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih
Podatki slovenske policije
Evrobarometer Evropske komisije o nasilju na podlagi spola
Podatki Agencije Združenih narodov za ženske (UN Women)
Podatki Unicefa o nasilju nad otroki

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o nasilju nad starejšimi

Nasilje med nosečnostjo – NANOS

Kazniva dejanja mladoletnikov_ic

 

 

 

Kadar iščemo uradne statistike o nasilju, se lahko opremo na več virov. Zagotovo so eden izmed najpomembnejših virov policijska poročila, a se moramo zavedati, da intimnopartnersko nasilje in nasilje v družini pogosto ostaja neprijavljeno. Enako velja tudi za spolno nasilje, zato nam številke, ki jih navaja policija, ne pokažejo dejanskega obsega nasilja.

 

V nadaljevanju navajamo nekaj za nas najbolj relevantnih raziskav s področja nasilja v družini ter nasilja nad ženskami ter druge podatke o razširjenosti in pojavu nasilja.

 

 

Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava, FRA

 

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je v letu 2014 predstavila rezultate najobsežnejše vseevropske raziskave o nasilju nad ženskami, ki temelji na razgovorih z 42 tisoč ženskami v 28-ih državah članicah EU (v času raziskave je bila članica EU tudi Velika Britanija).

 

Po podatkih raziskave je v Evropski Uniji vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje. Ena od desetih žensk, starejših od 15 let, je doživela kakšno od oblik spolnega nasilja. Ena od 20 žensk, starejših od 15 let, je bila posiljena; skupaj je to 9 milijonov žensk. Vsaka tretje ženska je doživela psihično nasilje (v nadaljevanju sledimo terminologiji iz raziskave in psihično nasilje opisujemo kot psihološko nasilje).

 

Natančneje:

 

Fizično in spolno nasilje

 

Splošna razširjenost fizičnega in spolnega nasilja:

• Vsaka tretja ženska (33 %) je doživela fizično in/ali spolno nasilje od svojega 15. leta starosti.
• Osem odstotkov žensk je doživelo fizično in/ali spolno nasilje v 12-ih mesecih pred razgovorom v okviru raziskave.
• Med vsemi ženskami, ki so ali so bile v partnerskem odnosu, jih je bilo od 15. leta starosti 22 % žrtev partnerjevega fizičnega in/ali spolnega nasilja.

Obseg posilstev

 

Od 15. leta starosti je bilo posiljenih pet odstotkov žensk oziroma vsaka dvajseta ženska. Ta številka temelji na odgovorih na vprašanje »Kolikokrat vas je od 15. leta starosti nekdo prisilil v spolni odnos s tem, da vas je fizično obvladal ali vas kakor koli poškodoval?« Na območjih številnih sodnih pristojnosti EU pravna opredelitev posilstva obsega več kot to, da storilec uporabi fizično silo. Zato je lahko obseg posilstev v EU večji od 5 %. Nekatera posilstva so mogoče zajeta tudi v odgovoru žensk na drugo vprašanje v raziskavi – »Vas je od 15. leta starosti kdo prisilil v sodelovanje v kakršni koli spolni dejavnosti, ki je niste želeli ali je niste mogli zavrniti?«

 

Partnerjevo psihološko nasilje

• Vsaka tretja ženska (32 %) je bila žrtev psihološke zlorabe partnerja – sedanjega ali prejšnjega.
• Ob upoštevanju vseh oblik psihološkega nasilja – vključno s psihološkim zlorabljanjem in drugimi oblikami psihološkega nasilja, kot je nadzorovanje (na primer poskusi preprečevanja stikov anketiranke z družino ali sorodniki), ekonomsko nasilje (prepovedovanje ženski, da bi delala zunaj doma) in izsiljevanje, je bilo žrtev takšnega partnerjevega vedenja 43 % žensk.
• Najpogostejše oblike psihološkega nasilja zajemajo partnerjevo podcenjevanje ali poniževanje ženske na samem, vztrajanje, da pove, kje je, na način, ki presega splošno skrb, in jezo, če se pogovarja z drugimi moškimi. S katero od teh oblik se je v razmerju srečala vsaka četrta ženska.
• 5 % žensk je bilo žrtev ekonomskega nasilja v sedanjem razmerju, 13 % pa je doživelo katero od oblik ekonomskega nasilja v prejšnjih razmerjih, na primer s partnerjevim preprečevanjem, da bi neodvisno odločala o družinskih financah, ali prepovedovanjem, da bi delala zunaj doma.

Zalezovanje

• 18 % žensk v EU-28 je od 15. leta starosti doživelo zalezovanje in 5 % žensk je doživelo zalezovanje v 12-ih mesecih pred razgovorom. To ustreza podatku, da je v 12-ih mesecih v EU-28 zalezovanje doživelo 9 milijonov žensk.
• 14 % vseh žensk je večkrat dobivalo žaljiva ali grozilna sporočila ali telefonske klice iste osebe, medtem ko je 8 % nekdo sledil ali pa postopal okrog njihovega doma ali službe. 3 % žensk se je srečalo z zalezovanjem, pri katerem je ista oseba večkrat poškodovala njihovo lastnino.
• Vsako deseto žensko (9 %) je zalezoval bivši partner.
• Od vseh žensk, ki so bile žrtve zalezovanja, je bila vsaka peta (21 %) žrtev zalezovanja, ki je trajalo več kot dve leti.
• Vsaka peta žrtev zalezovanja (23 %) je morala zaradi najhujšega primera zalezovanja zamenjati svojo telefonsko številko ali e-poštni naslov.
• O treh četrtinah (74 %) primerov zalezovanja policija ni bila obveščena, čeprav je šlo za najhujši primer zalezovanja, ki so ga anketiranke navedle v raziskavi.
• Spletno zalezovanje – zalezovanje prek elektronske pošte, telefonskih sporočil ali spleta, je povezano predvsem z mlajšimi ženskami. Štirje odstotki žensk, starih od 18 do 29 let (ali 1,5 milijona žensk, starih od 18 do 29 let, v EU-28), so v 12-ih mesecih pred razgovorom doživeli spletno zalezovanje, med ženskami, ki so stare 60 let ali več, pa je imelo to izkušnjo 0,3 %.

Spolno nadlegovanje

• Spolno nadlegovanje je splošno razširjena in pogosta izkušnja številnih žensk v EU: tako se je na primer vsaka peta ženska od 15. leta starosti srečala z nezaželenim dotikanjem, objemanjem ali poljubljanjem, 6 % vseh žensk pa je od 15. leta starosti tovrstno nadlegovanje izkusilo najmanj šestkrat. 32 % žensk, ki so se od 15. leta starosti vsaj enkrat srečale s spolnim nadlegovanjem, je kot storilca(-e) navedlo sodelavca, nadrejenega ali stranko.
• Kot kažejo rezultati raziskave, spolno nadlegovanje žensk zajema najrazličnejše storilce in lahko vključuje tudi uporabo sodobnih tehnologij. Rezultati kažejo, da se je vsaka deseta ženska (11 %) srečala z ne primernim približevanjem na družbenih straneh ali pa je dobivala elektronsko pošto ali sporočila SMS z izrecno spolno vsebino. Te oblike spolnega nadlegovanja nesorazmerno prizadenejo mlajše ženske.
• Ranljivost za spolno nadlegovanje žensk s kariero v primerjavi z drugimi ženskami: Od 74 % do 75 % žensk se je pri opravljanju svojega poklica in na višjih vodstvenih položajih v življenju že srečalo s spolnim nadlegovanjem, vsaka četrta ženska v tej skupini se je z njim srečala v 12-ih mesecih pred raziskavo.

Nasilje v otroštvu

• Ob upoštevanju fizičnega, spolnega in psihološkega nasilja je 35 % žensk navedlo, da so pred 15. letom starosti doživele vsaj eno od treh oblik nasilja, pri katerem je bil storilec odrasel.
• Razširjenost spolnega nasilja: 12 % žensk je navedlo, da jih je pred 15. letom starosti spolno zlorabila odrasla oseba ali pa nad njimi zagrešila spolni incident, kar pomeni, da je v EU takih žensk 21 milijonov.
• Razširjenost fizičnega nasilja: V povprečju je v otroštvu, torej pred 15. letom starosti, doživelo fizično nasilje s strani odrasle osebe 27 % žensk.
• Razširjenost psihološkega nasilja: 10 % žensk v raziskavi je navedlo, da so doživele katero od oblik psihološkega nasilja s strani odraslega družinskega člana.

 

 

Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih

 

Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih iz leta 2010 je nastala v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki ga je vodila izr. prof. dr. Katja Filipčič z Inštituta za kriminologijo. Raziskovalno skupino je vodila doc. dr. Vesna Leskošek, sodelovali sta doc. dr. Mojca Urek in prof. dr. Darja Zaviršek.

 

Ključne ugotovitve:

• Vsaka druga ženska (56,6%) je od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihično nasilje (49,3%), potem fizično (23%), premoženjsko (14,1), omejevanje gibanja (13,9) in spolno nasilje (6,5%).
• Vsaka druga ženska je doživela nasilje tudi v zadnjih 12. mesecih, največkrat psihično nasilje. Manj pa je fizičnega nasilja (5,9%), spolnega (1,5%), premoženjskega (7%) in omejevanja svobode (6,1%). Če bi psihično nasilje izključili in upoštevali le slednje 4 vrste nasilja, bi ga v zadnjem letu doživela vsaka 5 ženska.
• 4% žensk doživlja nasilje v več intimnih zvezah s strani večjega števila oseb.
• Podatki kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva, do pozne starosti. Pri nekaterih ženskah traja celo življenje.
• 5,5% žensk je nasilje doživljalo tudi v nosečnosti. 4,7% žensk je poročalo, da je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok in sicer najpogosteje psihično, potem fizično in spolno.
• Ženske, ki doživljajo nasilje, so manj zdrave od žensk v splošni populaciji. 44,6% žrtev nasilja je svoje zdravje označilo kot slabo in zelo slabo, v primerjavi s 6,9% iz splošne populacije. Večkrat doživljajo stres, tesnobo, prebavne motnje, izgubo teka, želodčne težave, glavobol, imajo stalno bolečino v predelu telesa, čutijo utrujenost, vrtoglavico, tresenje rok, motnje spanja, slabo koncentracijo, nespečnost, strah, depresivnost in pogosteje in resneje mislijo na samomor.
• Povzročitelji nasilja so v 90.8% moški. Večinoma so bolje izobraženi, saj jih je največ končalo srednjo šolo, skoraj v enakem odstotku pa se razvrstijo v nižjo ali višjo izobrazbo od srednje. Nasilni postajajo že zgodaj, saj je najmlajši star 14 let in so nasilni tudi v pozni starosti, saj ima najstarejši 84 let. Največkrat so zaposleni za polni delovni čas, redkeje za nedoločen čas - tako je zaposlenih 16,9%. Le 1,4% je brezposelnih.
• Od tistih, ki so verni, jih je 90,3% katoličanov, ostali so pravoslavne ali muslimanske vere. Vendar je manj takih, ki vero zares tudi prakticirajo, se torej udeležujejo verskih obredov. Takšnih je 15,7%.
• Petina jih redno uživa alkohol, ostali redkeje, 16,7% nikoli. Podatki so podobni splošnim podatkom o uživanju alkohola na Slovenskem. Med storilci torej ni več alkoholikov, kot jih je v običajni populaciji moških. Podobno je z drogami, saj 80,8% moških nikoli ne uživa droge, le 3,8% jih uživa vsak dan.

 

 

Podatki slovenske policije

 

Policija objavlja redna letna in polletna poročila o obravnavi kaznivih dejanj, ki so dostopna na njihovi spletni strani.

 

V Sloveniji se po podatkih policije iz leta 2019 malo več kot enkrat na dan zgodi posilstvo, spolno nasilje ali spolna zloraba (vir). V letu 2019 je bilo policiji prijavljenih 467 primerov spolnega nasilja. V letu 2019 je bilo podanih 36 prijav posilstva. 

 

Podatki slovenske policije glede nasilja v času koronakrize (vir)

 

Primerjava policijskih podatkov od januarja do 30. novembra 2020 z enakim obdobjem leta 2019 pokaže:

• 3-odstotni upad večine, a ne vseh, kaznivih dejanj v letu 2020.
• Višji je porast kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Policija je obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani, ko je obravnavala 1233 primerov.
• Storjenih je bilo polovica več ubojev, tretjina več umorov, četrtina več posilstev: policija je obravnavala 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, 33,3 odstotka več umora in 19,4 odstotka več posilstev.

 

Evrobarometer Evropske komisije o nasilju na podlagi spola

 

Posebna »izdaja« Evrobarometra iz novembra 2016, je nadaljevanje posebnega strokovnega sveta na temo enakosti spolov in raziskuje mnenja državljanov in državljank o enakosti spolov s posebnim poudarkom na enakosti spolov v politiki in na delovnem mestu ter razlikah v plačah med spoloma.

 

Evrobarometer je pokazal široko razširjenost stereotipov in zastarelih prepričanj glede spolnega nasilja:

• 27 odstotkov vprašanih je izrazilo mnenje, da je v nekaterih primerih spolni odnos brez soglasja lahko upravičen (na primer, če je oseba pijana ali pod vplivom drog, gre z nekom prostovoljno domov, nosi razkrivajoča oblačila, ne reče jasno »ne« ali se ne upira fizično).
• Nekaj več kot 11 odstotkov vprašanih je izrazilo mnenje, da ne bi smelo biti nezakonito, če si v spolni odnos prisiljen_a s strani intimnega partnerja_ice.
• Več kot eden od petih vprašanih (22 odstotkov) je menilo, da si ženske velikokrat izmislijo ali pretiravajo, ko poročajo o zlorabi ali posilstvu.

V resnici je ravno obratno: prijavljen je le majhen del spolnega in/ali fizičnega nasilja. Podatki za EU na primer kažejo, da je povprečna stopnja prijav 14 odstotkov; za Slovenijo pa 16 odstotkov.

 

 

Podatki Agencije Združenih narodov za ženske (UN Women)

 

Za več podatkov o nasilju nad ženskami lahko obiščete spletno stran Agencije združenih narodov za ženske, kjer so objavljene raziskave in podatki:

• V svetovnem merilu je 1 od 3 žensk, torej 35 odstotkov žensk, kdaj doživelo fizično in/ali spolno nasilje. Ta številka ne vključuje spolnega nadlegovanja. Nekatere nacionalne študije kažejo, da je to število lahko tudi do 70 odstotkov žensk in da je stopnja depresije, splavov in okuženosti z virusom HIV večja pri ženskah, ki so doživele to vrsto nasilja, v primerjavi z ženskami, ki niso.
• V večini primerov je povzročitelj intimni partner.
• Klici na telefonske številke za pomoč so se v nekaterih državah v času epidemije zaradi covida-19 povečali za petkrat, povečuje se tudi stopnja prijavljenega nasilja.
• Do septembra 2020 je 48 držav vključilo preprečevanje in odzivanje na nasilje nad ženskami in dekleti v načrte za spopadanje z epidemijo COVID-19, 121 držav pa je sprejelo ukrepe za okrepitev storitev za ženske, ki doživljajo nasilje.
• 137 žensk vsak dan ubije član njihove družine. Ocenjuje se, da so od 87.000 žensk, umorjenih v letu 2017, več kot polovico (50.000) ubili intimni partnerji ali družinski člani. Po vsem svetu kar 38 % umorov žensk stori moški intimni partner.
• Manj kot 40 odstotkov žensk, ki so žrtve nasilja, poišče kakršno koli pomoč. V večini držav, ki imajo na voljo podatke o tem vprašanju, se večina žensk, ki res poiščejo pomoč, obrne na družino in prijatelje, le malo pa na formalne institucije, kot so policija in zdravstvene službe. Na policijo se obrne po pomoč manj kot 10 odstotkov tistih žrtev, ki poiščejo pomoči.
• Vsaj 155 držav je sprejelo zakone o nasilju v družini, 140 pa zakone o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. Toda tudi če zakoni obstajajo, to še ne pomeni, da so vedno v skladu z mednarodnimi standardi in priporočili ali da se izvajajo.
• Odrasle ženske predstavljajo skoraj polovico (49 odstotkov) vseh žrtev trgovine z ljudmi po vsem svetu. Ženske in dekleta skupaj predstavljajo 72 odstotkov, dekleta pa predstavljajo več kot tri od štirih žrtev trgovine z otroki. Večina žensk in deklet je žrtev trgovine z namenom spolnega izkoriščanja.
• Leta 2019 je bila vsaka peta ženska, stara med 20 in 24 let, poročena pred dopolnjenim 18. letom starosti. V zadnjem desetletju se je stopnja porok otrok na svetovni ravni zmanjšala, v tem času je največji upad opaziti v Južni Aziji. Danes je tveganje za poroko otrok največje v podsaharski Afriki, kjer je več kot ena od treh žensk, starih od 20 do 24 let, poročena pred 18. letom. Otroška poroka pogosto vodi v zgodnjo nosečnost in socialno izolacijo, prekine šolanje in povečuje tveganje, da bodo dekleta žrtve nasilja v družini.
• Vsaj 200 milijonov žensk in deklet, starih od 15 do 49 let, je bilo podvrženih pohabljanju ženskih spolnih organov.
• 15 milijonov mladostnic po vsem svetu, starih od 15 do 19 let, je bilo prisiljenih v dejanje spolne narave.
• V zadnjem mesecu je bil v šoli s strani vrstnikov_ic ustrahovan vsak tretji učenec_ka, star od 11 do 15 let.
• Vsaka deseta ženska v Evropski uniji poroča o kibernetskem nadlegovanju od 15. leta dalje. To vključuje prejemanje neželenih in/ali žaljivih e-poštnih ali SMS sporočil s spolno vsebino in/ali drugo nadlegovanje na družbenih omrežjih. Tveganju so najbolj izpostavljene mlade ženske, stare od 18 do 29 let.
• Na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki je 40 do 60 odstotkov žensk doživelo ulično spolno nadlegovanje. V raziskavi so ženske povedale, da gre v glavnem za komentarje spolne narave, zalezovanje ali sledenje ter strmenje. Med 31 in 64 odstotkov moških je povedalo, da so takšna dejanja izvajali.
• V petih regijah je 82 odstotkov parlamentark poročalo, da je med opravljanjem mandata doživelo neko obliko psihičnega nasilja.To je vključevalo pripombe, geste in podobe seksistične ali ponižujoče spolne narave, grožnje in mobing.Ženske so kot glavni kanal tovrstnega nasilja navedle družbena omrežja, skoraj polovica (44 odstotkov) pa jih je poročala o grožnjah njim ali njihovim družinam s smrtjo, posilstvom, napadom ali ugrabitvijo. 65 odstotkov je bilo izpostavljenih seksističnim pripombam, predvsem moških kolegov v parlamentu.

Če želite najti najnovejše podatke, obiščite globalno bazo podatkov o nasilju nad ženskami.

 

 

Podatki Unicefa o nasilju nad otroki

 

Podatki UNICEF-a iz leta 2017 kažejo takšno sliko:

• Približno 15 milijonov mladostnic, starih od 15 do 19 let, je enkrat v življenju doživelo posilstvo.
• Približno 10% otrok ni zakonsko zaščitenih pred telesnimi kaznimi.
• Več kot 1 od 3 študentov po vsem svetu, starih od 13 do 15 let, je žrtev vrstniškega nasilja.
• Približno vsak četrti otrok, mlajši od 5 let, kar je približno 176 milijonov otrok, živi z mamo, ki je žrtev nasilja s strani intimnega partnerja.
• Približno 3 od 4 otrok med 2. in 4. letom starosti - približno 300 milijonov otrok - so deležni vzgoje z nasiljem.

 

 

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o nasilju nad starejšimi

 

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije o nasilju nad starejšimi so (vir):

• Približno 1 od 6 ljudi, starih 60 let ali več, je v zadnjem letu doživel neko obliko nasilja v skupnosti.
• Starejši doživljajo veliko nasilja v zavodih, kot so domovi za starejše in ustanove za dolgotrajno oskrbo, saj 2 od 3 zaposlenih v zavodih poroča, da so v preteklem letu povzročili nasilje.
• Nekaj manj kot 4 odstotki starejših doživljajo ekonomsko nasilje (vir).

 

 

 

Nasilje med nosečnostjo – NANOS

Na Ginekološki kliniki v Ljubljani so l. 2014 opravili raziskavo NANOS, ki je pokazala:

• O fizičnem nasilju kadarkoli v preteklosti je poročalo 22,2 % žensk.
• O psihičnem nasilju je poročalo 26,1 % žensk.
• O spolnem nasilju je poročalo 7,6 %.
• 46,9 %, torej vsaka druga ženska, je do svojega v povprečju tridesetega leta v nekem obdobju svojega življenja trpela zaradi vsaj ene oblike nasilja.

Več:
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28186957/
https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/kb_-_dusevno_zdravje_v_obporodnem_obdobju_11_-_web.pdf

 

 

 

 

Kazniva dejanja mladoletnikov_ic

 

Po policijski statistiki od leta 2000 do 2023 se je število obravnavanih kaznivih dejanj mladoletnikov zmanjšalo s 4847 na 1552.

 

Od leta 2000 do 2023 se je število predlogov državnih tožilstev za izrek kazenske sankcije s 1097 zmanjšalo na 381. Število izrečenih kazenskih sankcij se je od leta 2000 do 2023 s 591 zmanjšalo na 188.

 

Leta 2000 je bilo obsojenih 591 mladoletnikov, v naslednjih triindvajsetih letih pa se je to število do leta 2023 manjšalo na 188. Mladoletniki so vsako leto storili največ premoženjskih kaznivih dejanj.

 

Število kaznivih dejanj zoper življenje in telo se je v posameznih letih spreminjalo, v celoti pa se je do leta 2023 zmanjšalo s 40 na 23.

 

Leta 2000 je bilo izrečenih 174 vzgojnih ukrepov ukora, število teh ukrepov se je leta 2022 zmanjšalo na 13.

Delež žensk med vsemi obsojenimi mladoletniki se je od leta 2000 do 2023 v posameznih letih spreminjal. Leta 2000 je bilo obsojenih 33 žensk, leta 2023 pa 21. V 23 letih se je delež kaznovanih žensk s 5,6 odstotka leta 2000 povečal na 11,2 odstotka leta 2023.

 

Vir: Franc Brinc, Sobotna priloga Dela, 21. 9. 2024

 

 

 

Nasilje v intimnopartnerskih odnosih in v družinah se običajno poveča v vseh kriznih situacijah, vključno z epidemijami. Tudi do sedaj dostopni podatki iz različnih držav kažejo na povečanje pojavnosti nasilja v družinah v času epidemije covid-19.

Verjetnost, da bodo osebe, ki doživljajo nasilje v intimnopartnerskih odnosih, to so zlasti ženske in njihovi otroci, pogosto pa tudi stari ljudje in ljudje z ovirami, izpostavljeni nasilju, se je v času epidemije covid-19 močno povečala. Družinski člani in članice preživijo več časa skupaj, manj je možnosti umika, še posebno v majhnih stanovanjih, več je dejavnikov tveganja, na primer povečan stres zaradi izgube službe, ekonomskih posledic ipd., zaradi česar se nasilje lahko intenzivira, poveča ali pojavi tudi v odnosih, kjer ga prej ni bilo.

Žrtve nasilja, ki se že sicer pogosto srečujejo s socialno izolacijo, imajo v času ukrepov za zajezitev epidemije še manj možnosti za stike s sorodniki_cami in prijatelji_cami, ki so jim v podporo. Tako še težje načrtujejo svoj umik in še težje poskrbijo zase, saj je socialna mreža lahko velik vir moči, informacij in pomoči.

Podatki, ki so nam na razpolago, kažejo, da ženske, ki so poleg otrok najpogosteje žrtve nasilja v družini (bolj izpostavljeni so mu lahko še stari ljudje, ki ne zmorejo skrbeti zase, in ljudje z ovirami), nosijo največje breme pri povečani količini skrbi in nege za otroke zaradi zaprtja šol ter povečani skrbi za starejše družinske člane_ice ter povečani količini domačih opravil. To njihovo situacijo še poslabša in jih spravlja v še večjo stisko. Ženske se prav tako soočajo s še težjo ekonomsko situacijo, saj je med ženskami več delavk na črno (varuške, čistilke ...) in prekarnih delavk, ki so v času ukrepov pogosto ostale brez zaslužka. Ženske so bolj izpostavljene virusu zaradi prevladovanja v določenih poklicnih skupinah, ki so v času epidemije med najbolj obremenjenimi (oskrbovalke, negovalke, medicinske sestre, trgovke …). Prav tako ženske pogosteje ostajajo doma iz razloga višje sile, kar je zmanjšalo njihove prihodke in njihove možnosti poklicnega razvijanja in napredovanja.

Predvidevamo lahko tudi, da je ena od posledic epidemije povečano nasilje nad otroki, saj je zaradi šolanja od doma in omejenih stikov postalo veliko bolj skrito. Starši, ki povzročajo nasilje in zanemarjajo otroke, to počnejo veliko pogosteje, če menijo, da za njihovo početje nihče ne bo izvedel in se ne bojijo posledic. Prav učiteljice in učitelji so tisti, ki lahko najhitreje opazijo, da je otrok v stiski in tudi ustrezno ukrepajo. Šola za otroka predstavlja tudi varen prostor, kjer si lahko nabere moči in se vsaj za del dneva umakne pred nasiljem in ostalimi težavami, s katerimi se morebiti srečuje doma.
Epidemija je prinesla tudi nove oblike nasilja. Nekateri povzročitelji nasilja zlorabljajo ukrepe za zajezitev epidemije, da še povečajo nadzor nad partnerkami in jih še bolj omejujejo, pod pretvezo, da je to potrebno zaradi državnih ukrepov, ne zaradi njihove volje. Nekateri namenoma ne spoštujejo ukrepov in s tem dodatno ogrožajo otroke in partnerko ali pa partnerkam omejujejo dostop do nujno potrebnih pripomočkov, na primer do mila, mask in razkužila za roke. Če partnerka zboli, lahko to zlorabijo za stigmatizacijo, zasramovanje ali da jo poskušajo pregnati iz skupnega doma in podobno.
Zaradi negotove prihodnosti se ženske v obdobju ukrepov težje odločajo za tako velike življenjske spremembe, kot je odhod od doma oziroma prekinitev odnosa, v katerem doživljajo nasilje. To je pričakovano, saj je situacija že sama po sebi zelo negotova. Zato menimo, da moramo biti v teh časih, ko je veliko pozornosti usmerjene v preprečevanje okužb in širitve virusa, pozorni tudi na tovrstno dogajanje v naši okolici. Prav je, da pokličemo policijo na 113, ko slišimo ali sumimo, da se dogaja nasilje. Morda smo edini, ki lahko to naredimo. Bodimo pozorni tudi na otroke, stare in ljudi z ovirami, ki so odvisni od pomoči drugih, saj se te skupine ljudi srečujejo z velikim manjkom možnosti, da bi povedali o nasilju in dobili ustrezno pomoč.

Na srečo ostajajo na voljo vse storitve za žrtve nasilja tudi v času ukrepov zaradi epidemije, čeprav so nekatere prilagojene trenutni situaciji. Svetovanja tako v večini primerov potekajo preko telefona ali spletnih orodij (zoom ...), na splet so se preselila tudi srečanja skupin. Vendar pa je pomoč na voljo, delujejo tudi varne hiše in krizni centri, zato žrtvam ni potrebno tiho trpeti in čakati, da mine epidemija. Pokličejo lahko katero izmed svetovalnic za žrtve nasilja, policijo ali pristojni center za socialno delo, v njihovem imenu pa lahko pokličejo tudi drugi. Če žrtve zaradi prisotnosti povzročitelja ne morejo govoriti, svetujemo, da poskusijo napisati elektronsko sporočilo ali sms. Če je mogoče, naj se s sosedo_m dogovorijo, da ob vpitju ali krikih pokliče policijo.

Apeliramo tudi na osebe, ki so v preteklosti že povzročale nasilje, naj bodo v tej izredni situaciji še posebno pozorne nase. Opazujejo naj svoje misli, telesne odzive in vedenje. Če opazijo, da so napeti in bi lahko izbruhnili in povzročili nasilje, naj se odmaknejo stran od osebe, do katere bi lahko povzročili nasilje in uporabijo katero izmed tehnik za pomiritev ali preusmeritev pozornosti (lahko gredo na sprehod, pokličejo koga po telefonu, obiščejo spletna socialna omrežja, rešujejo križanko, pogledajo film, poslušajo glasbo ...). Verjamemo, da ljudje svoja vedenja izbiramo, ne glede na to, kako težke so trenutne okoliščine. Vsi imamo možnost izbrati nenasilje.

Od 25. novembra do 10. decembra je potekalo 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami.

Ker verjamemo, da je v znanju moč, smo v tem času na naših družbenih omrežjih objavili informativno besedilo, namenjeno ozaveščanju o preprečevanju in ustavljanju nasilja nad ženskami. Skupaj smo močnejše_i!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vsak od nas lahko po svojih močeh prispeva k zmanjševanju in ustavljanju nasilja ter zmanjševanju njegovih posledic. Tukaj je nekaj idej, kako: 

• Nasilja ne povzročajte.
• Nasilja ne spreglejte, ne minimalizirajte, ne tolerirajte.
• Ob nasilju ukrepajte (npr. obvestite policijo, žrtev informirajte o možnih oblikah pomoči ...).
• Donirajte stvari za žrtve nasilja.
• Postanite naša prostovoljka ali prostovoljec.
• Namenite našemu delovanju 1 % dohodnine.
• Spremljajte nas na našem Facebook, Instagram in YouTube profilu ter delite in všečkajte naše objave.
• Če ste najemodajalka ali najemodajalec, dajte prednost osebi z izkušnjo nasilja.
• Če ste zaposlovalka ali zaposlovalec, dajte, kadar je to mogoče, prednost osebi z izkušnjo nasilja.

Hvala! Skupaj smo močnejši!