Mit: Človek te zalezuje, ker te ima rad ali ker si mu všeč, torej je zalezovanje znak ljubezni.
»Moji prijateljici je policist najprej rekel, da kaj ona hoče, a da ga zaprejo, ker je vanjo zaljubljen, pa tudi en prijatelji ji je rekel nekaj v tem stilu.«
Prav nič ljubečega ni na tem, da nekdo povzroča občutek ogroženosti, poskuša na vsak način vzpostaviti stik ali opazovati osebo. Ljubezen se izraža na načine, ki spoštujejo meje druge osebe in je ne ogrožajo.
Mit: Zalezovanje je strašljivo in zoprno, ni pa nevarno.
»Ko sem prijatelju povedala za zalezovanje, je rekel, da zganjam paniko, da to ni nič takega in da mi tisti moški itak nič noče. Zdelo se mu je, da pretiravam, ker sem se počutila ogroženo, ampak mene je bilo res zelo strah.«
Ocenjevanje ogroženosti v primeru zalezovanja je zapleteno, saj se lahko tveganje kadarkoli poveča. Največkrat zalezovanje eskalira v fizično nasilje ali celo umor, kadar žrtev zalezuje bivši partner. Ne smemo podcenjevati tudi dejstva, da pri zalezovanju ne gre zgolj za ogroženost zaradi morebitnega fizičnega nasilja, temveč je ogrožena tudi kvaliteta življenja ter zdravje osebe. Zalezovanje lahko povzroči žrtvi posledice tako na duševnem kot tudi fizičnem zdravju.
Mit: Zalezovanje ni nezakonito, če se osebi ne približaš in ji nič ne narediš.
»Na centru so vse skupaj tolmačili kot družinski spor in se izgovarjali, da ne morejo nič narediti, češ, da on lahko pride, kamor želi, saj nima izrečene prepovedi približevanja.«
Zalezovanje je od leta 2015 kot oblika nasilja opredeljeno v Kazenskem zakoniku (KZ-1), od leta 2016 pa tudi v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
Mit: Zalezovanje ni nasilje, gre samo za to, da se zalezovalci ali zalezovalke težje sprijaznijo, da nočeš biti več v odnosu z njimi.
»Po ločitvi je moj računalnik ostal pri bivšem možu in on je še vedno dostopal do moje elektronske pošte, ker se nisem uspela odjaviti. Spremljal je tudi dogodke na Facebooku in če sem za kakšnega označila, da me zanima, se je pojavlil tam, ob tem pa trdil, da je tam naključno.«
To je pogost izgovor zalezovalcev ali drugih oseb. A nihče nima pravice drugo osebo siliti v stik, ki ga ta na želi. Zalezovanje po prekinitvi odnosa je največkrat le nadaljevanje prisilnega nadzora, ki ga je povzročitelj izvajal že v času odnosa.
Mit: Če zalezovalca ali zalezovalko vztrajno ignoriraš, bo prej ali slej odnehal_a.
»Že več let je, odkar sva se s partnerjem razšla, a me še kar ne pusti pri miru. Nekaj let sem živela v tujini in takrat je bilo bolje. Odkar sem se vrnila, zvoni pri meni doma, nabiralnik mi napolni s papirji, smetmi, odpadki, notri mi pusti vse, kar najde na tleh ali kar ukrade. Šla sem na policijo in so mu izrekli prepoved približevanja in zdaj se je nekoliko umiril.«
Čeprav včasih že samo ignoriranje prvih poskusov vzpostavitve stika lahko pomaga, se v resnici redko zgodi, da se zalezovanje neha samo od sebe. Pogosteje se stopnjuje in postaja vedno bolj ogrožujoče, zato naj se žrtve obrnejo na prostojne institucije in poiščejo pomoč.
Mit: Zalezovalcu ali zalezovalki moraš samo jasno reči, naj neha, ali pa ga malo prestrašiti, da mu bo jasno in bo dojel, pa bo odnehal.
»Mama mi je govorila, naj nekaj naredim, da me bo bivši mož nehal zalezovati. Pričakovala je, da se bom pomenila z njim in da bo spet v redu. Ko je bivši nekajkrat prišel k mojim staršem in spraševal, kje sem, se je mama zelo razjezila name, da jo na stara leta obremenjujem s svojimi zakonskimi težavami in naj bo že enkrat mir, kot da bi lahko jaz kaj naredila.«
Zalezovanje je ena od oblik nasilja in tako kot pri drugih oblikah nasilja, tudi pri zalezovanju žrtev ne more vplivati na to, ali bo povzročitelj do nje nasilen ali ne. To je odločitev povzročitelja. Vsak je sam odgovoren za svoje vedenje in vsak lahko vpliva le na svoje vedenje.
Mit: Če izbrišeš svoje profile iz družabnih omrežij, s tem onemogočiš zalezovalca. Če jih nočeš izbrisati, je to pač tvoj problem.
»Ves čas je spremljal mojo aktivnost na socialnih omrežjih in je pisal žaljive in neprimerne komentarje v zasebna sporočila. Moj mail naslov, do katerega je imel dostop, je zlorablja za pisanje drugim osebam, ki sem jim potem morala pojasnjevati, da sporočil nisem napisala jaz.«
Zalezovalci lahko uporabljajo družabna omrežja za nadzorovanje in vzpostavljanje stika z žrtvijo. Vendar to, da žrtev zapre svoje račune, ne zagotavlja nujno večje varnosti. Oseba, ki zalezuje, bo našla druge načine in druge metode, da nadzoruje in zalezuje žrtev. Zato naj žrtev z ustrezno usposobljeno osebo celostno načrtuje svojo varnost.
Mit: Če zalezovalec ne grozi, ni nevaren.
»Ko sem se je zaradi nasilja odselila od doma, mi je mož skoraj vsak dan pošiljal elektronska ali telefonska sporočila. Napisal jih je tako, da se je na prvi pogled zdelo, da gre za ljubezniva sporočila. Ni bilo groženj ali pa žaljivk. Pisal je, da bi se rad pogovoril, da me ne bi rad izgubil, da si želi, da bi bila še vedno skupaj in podobno. Vmes pa mi je dajal navodila, v koliko časa naj mu odpišem ali kaj takega. Predstavljal se je kot žrtev. Da sem jaz kriva, da sva se razšla, da me ima on rad ...
Zaščititi sem se poskušala tako, da mu nisem odpisovala, razen če se je bilo potrebno odgovoriti glede otroka, a ni delovalo. Ne glede na to, ali sem odpisala ali ne, je nadaljeval s pritiski prek pisanja, klical in pisal je tudi mojim staršem, prijateljicam ... Tudi otrokom je ves čas govoril o tem in sčasoma so mi še oni začeli prigovarjati, naj mu odpišem ali pišem, da je slabo ali kaj takega.«
Kot smo že napisali, zalezovanje ni nevarno le zato, ker lahko eskalira do fizičnega napada, temveč pušča tudi negativne posledice na psihičnem zdravju in počutju žrtve. Zalezovalec_ka lahko uporablja različne metode, pogosto tudi prikrito agresivne ali na videz ljubeznive, kar pa ne pomeni, da gre za dovoljeno in neškodljivo ravnanje.
Mit: Zalezovalci so osamljeni ljudje, čudaki, ki se ne znajdejo najbolje v družbi.
Vsi smo vsaj malo čudni in kdaj tudi osamljeni. Kakršne koli so naše trenutne socialne veščine, mora biti vsakemu jasno, da zalezovanja ne smemo povzročati ali ga spregledati pri drugih. Tudi preprečevanje in ustavljanje zalezovanja je delovanje proti nasilju.
Viri:
Kos, Urša (2006). Zalezovanje: diplomska naloga visokošolskega študija. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede]. DKUM. https://dk.um.si/Dokument.php?id=8055&lang=slv
Luberto, S., Meško, G., Bučar-Ručman, A., Umek, P., Areh, I., Kotnik, S., Kos., U. (200-). Načini soočanja žensk z zalezovanjem priročnik za žrtve in strokovnjake: projekt Daphne 04-1/091/W. Research Group on Stalking, [Modena, 200-]
Žuran, Petra (2021). Zalezovanje kot novo kaznivo dejanje : magistrsko delo [na spletu]. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. [Dostopano 28 oktober 2022]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=79307